Ker je za 17. in 18. februar 2022 napovedan šesti vrh Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU), je platforma SLOGA v sodelovanju z Evropskim združenjem nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD Europe, v pismu predsedniku vlade Republike Slovenije Janezu Janši izpostavila nekaj stališč civilne družbe na temo partnerstva med Evropsko unijo in Afriško unijo in poudarila izjemen pomen tega, da se institucije in službe EU ter države članice, ki sodelujejo pri pripravi vrha AU-EU, pravočasno formalno posvetujejo s tistimi evropskimi in afriškimi organizacijami civilne družbe, ki želijo prispevati k pripravi rezultatov vrha.
Pismo v celoti:
20211201 EUPP Pismo VRS PV Janez Janša
Spoštovani gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije.
“Ker je za 17. in 18. februar 2022 napovedan šesti vrh Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU), želimo v imenu Slovenske platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA in Evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, CONCORD Europe, izpostaviti nekaj vsebin, ki so vir naše resne zaskrbljenosti. V času dolgega in stalnega dialoga z institucijami EU in partnerji afriške civilne družbe v okviru partnerstva EU-AU smo se neprestano zavzemali za partnerstvo, osredotočeno na ljudi, in za doseganje preobrazbe za vse. Ključni element za dosego tega je smiselno vključevanje civilne družbe.
Vrh AU-EU, osredotočen na ljudi
Evropa in Afrika se trenutno soočata z več krizami hkrati: podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti, krizo varstva temeljnih človekovih pravic, demokracije in prostora civilne družbe, in s pandemijo covida-19 ter njenimi socialnimi in gospodarskimi posledicami, ki so izničile številne dosežke na področju človekovega in trajnostnega razvoja. Obstoječe neenakosti in ranljivosti so se še povečale, na številnih medsebojno povezanih področjih pa se pojavljajo novi izzivi. Ti izzivi poudarjajo nujnost poštenega, pravičnega in zelenega partnerstva med EU in Afriko.
V samem jedru prihodnjega partnerstva med EU in Afriko bi morala biti izgradnja odpornih in miroljubnih držav in družb, ki spoštujejo človekove pravice in planetarne meje, zmanjšujejo revščino in neenakosti, vključno z neenakostjo med spoloma in nasiljem na podlagi spola, ter zagotavljajo enake možnosti in splošni dostop do socialne zaščite, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dobre prehrane, če omenimo le nekatere cilje. Za doseganje preobrazbenih, transformativnih rezultatov moramo zagotoviti, da bodo rezultati februarskega srečanja na vrhu učinkovito in sistematično naslovili omenjene izzive ob vsestranskem in smiselnem sodelovanju civilne družbe.
Da bi to dosegli ter zgradili in soustvarili novo vrsto partnerstva, ki temelji na enakosti, je nujen pristop, osredotočen na človekov razvoj (human development), ki spoštuje in uveljavlja temeljne človekove pravice.
V nasprotju s skupnim sporočilom z ministrskega srečanja za zunanje zadeve AU-EU v Kigaliju oktobra 2021 bi morali voditelji EU in Afrike v prihodnje partnerstvo AU-EU kot temeljno samostojno prednostno nalogo za okrepljeno sodelovanje vključiti človekov razvoj in človekove pravice, saj so predpogoj za trajnostni razvoj in za vse druge strateške prednostne naloge.
Kot konkreten rezultat vrha AU-EU je potrebno razviti celovit in ambiciozen načrt za spodbujanje človekovega razvoja in socialne pravičnosti, ki bo temeljil na treh stebrih:
- na naslavljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma,
- na krepitvi vezi in skladnosti med nosilci politik (npr. izobraževanje, zdravje, prehranska varnost, socialno varstvo, trgovina, digitalizacija) in
- na izpolnjevanju obveznosti mednarodne razvojne pomoči.
Smiselno sodelovanje s civilno družbo
Pozdravljamo navedbe v skupnem sporočilu ministrskega srečanja, da je treba zagotoviti dejavno sodelovanje z organizacijami civilne družbe. Vendar pa je proces posvetovanja pred vrhom zelo pomanjkljiv, čeprav je bilo pred ministrskim srečanjem v Kigaliju organizirano eno srečanje z nekaterimi predstavniki organizacij civilne družbe. Voditelji EU in Afrike so molčali o zagotavljanju dejavnega sodelovanja civilne družbe v partnerstvu med EU in Afriko, tako pred vrhom AU-EU in med njim kot tudi v okviru izvajanja samega partnerstva. To kaže na očitno neskladje med besedami in dejanji.
Če je EU zavezana oblikovanju sodelovalnega, enakopravnega in trajnostnega partnerstva, morajo vse njene institucije in službe brez izjeme navezati stik s civilno družbo in prisluhniti njenim priporočilom; civilna družba zastopa glasove tistih, ki so pogosto najbolj marginalizirani in na katere odločitve, ki jih sprejemajo voditelji AU in EU, najbolj vplivajo.
Voditelje AU in EU pozivamo, naj izpolnijo zavezo iz nedavnega skupnega sporočila in se dogovorijo o vzpostavitvi institucionalnih in operativnih struktur ter mehanizmov za smiselno sodelovanje civilne družbe v procesih oblikovanja politik. To bi moralo vključevati konkretne predloge glede izmenjave informacij, posvetovanja, transparentnosti in odprtega dialoga.
Biotska raznovrstnost, gozdovi, voda
Republika Slovenija lahko s svojimi izkušnjam na področju varstva in upravljanja voda, gozdov in biotske raznovrstnosti veliko prispeva pri oblikovanju dodatnih možnosti sodelovanja med AU in EU. Zato je potrebno, da so tudi ta vsebinska področja, izjemno pomembna za življenje ljudi, sploh v dobi podnebnih sprememb, na vrhu AU-EU še dodatno izpostavijo in konkretizirajo.
* * *
Izjemno pomembno je, da se institucije in službe EU ter države članice, ki sodelujejo pri pripravi vrha AU-EU, pravočasno formalno posvetujejo s tistimi evropskimi in afriškimi organizacijami civilne družbe, ki želijo prispevati k pripravi rezultatov vrha. Ker bo to prispevek k političnemu procesu pred vrhom AU-EU, je tudi bistveno, da Evropski svet v sklepih Sveta, ki bodo sprejeti na zasedanju 16. decembra, v središče postavi pristop, osredotočen na ljudi, in zagotovi smiselno sodelovanje s civilno družbo. Platforma SLOGA in Evropsko združenje CONCORD smo skupaj s svojimi članicami ključni zaveznik za dosego tega cilja.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi se želeli pred zasedanjem Evropskega sveta 16. decembra čimprej sestati z vami in vašimi sodelavci, kjer bi lahko podrobneje predstavili in se pogovorili o naših ključnih priporočilih.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 