28. avgusta 1963 se je več kot četrt milijona ljudi udeležilo zgodovinskega pohoda v Washington za delo in svobodo. Zbrali so se v bližini Lincolnovega spomenika. Več kot 3.000 novinarjev je poročalo o tem zgodovinskem pohodu, na katerem je dr. Martin Luther King mlajši imel slavnostni govor “Imam sanje” (I Have a Dream).
Pohod sta prvotno zasnovala znani delavski voditelj A. Phillip Randolph in Roy Wilkins, izvršni sekretar NAACP (National Association for the Advancement of Colored People), nato pa se je razvil v skupno prizadevanje glavnih skupin za državljanske pravice in ikon tistega časa. Na shodu, ki je izhajal iz hitro naraščajoče podpore in ogorčenja nad rasno neenakostjo v državi, se je zbralo več kot 260.000 ljudi iz vse države. Slavni govor dr. Kinga “Imam sanje”, ki je veljal za enega največjih, če ne celo največji govor 20. stoletja, so v živo prenašale televizijske postaje po vsej državi.
20 LET TRAJAJOČI POHOD
Leta 1941 je Sanjam, da bodo nekega dne na rdečih gričih Georgie sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjih lastnikov sužnjev lahko skupaj sedli za bratsko mizo.”
– Imam sanje, Randolph prvič zasnoval “pohod za delovna mesta” v znak protesta proti rasni diskriminaciji Afroameričanov, ki so bili prikrajšani za delovna mesta, ustvarjena z drugo svetovno vojno in programi New Deal, ki jih je uvedel predsednik Franklin D. Roosevelt. Vendar se je pohod ustavil, ko so pogajanja med Rooseveltom in Randolphom spodbudila ustanovitev Odbora za pravično prakso zaposlovanja (FEPC) in izvršni ukaz o prepovedi diskriminacije v obrambni industriji. FEPC je bil razpuščen le pet let pozneje, zato je Randolph ponovno oživil svoje načrte. Pri tem se je obrnil na karizmatičnega dr. Kinga, da bi pohodu vdihnil novo življenje.
Konec petdesetih let 20. stoletja sta dr. King in njegova Konferenca voditeljev južnih kristjanov (SCLC) prav tako načrtovala pohod na Washington, tokrat v boju za svobodo.
Leta so minevala, zakon o državljanskih pravicah je v kongresu še vedno zastajal in enakost za temnopolte Američane se je še vedno zdela oddaljena želja. Randolph, njegov glavni pomočnik Bayard Rustin in dr. King so se odločili, da bi bilo najbolje združiti oba cilja v en sam velik pohod, Pohod za delo in svobodo. NAACP, ki jo je vodil Roy Wilkins, je bila pozvana, da postane eden od vodij pohoda.
Na pohodu, na katerem se je zbralo četrt milijona ljudi, so se zbrali aktivisti od vsepovsod. Pri organizaciji pohoda so združili moči vodje šestih takrat pomembnih skupin za državljanske pravice. Med njimi so bili A. Phillip Randolph, vodja Bratovščina strežnikov spalnih vagonov, Roy Wilkins, izvršni sekretar NAACP, dr. King, predsednik SCLC, James Farmer, ustanovitelj Kongresa za rasno enakost (CORE), John Lewis, predsednik Študentskega nenasilnega koordinacijskega odbora (SNCC), in Whitney Young, izvršni direktor Nacionalne lige mest.
Dr. King, ki je sprva govoril 4 minute, je nato govoril 16 minut in imel enega najbolj znamenitih govorov v zgodovini: “Sanjam, da bodo nekega dne na rdečih gričih Georgie sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjih lastnikov sužnjev lahko skupaj sedli za bratsko mizo,” dr. Martin Luther King, Jr.
“I have a dream that one day on the red hills of Georgia, the sons of former slaves and the sons of former slave owners will be able to sit down together at a table of brotherhood.”
– I Have a Dream, Rev. Dr. Martin Luther King, Jr.
Vir: NAACP