Na pogovoru pred vrhom Evropske in Afriške unije z naslovom Partnerstvo enakih – pogled civilne družbe je direktor Platforme SLOGA Albin Keuc uvodoma dejal:
“Dobrodošli v imenu Platforme SLOGA za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, na današnjem pogovoru o pogledu civilne družbe na partnerstvo enaki ob Vrh Afriške unije in Evropske unije, že šestem po vrsti, ki se bo odvil jutri in pojutrišnjem v Bruslju, ki bi se sicer moral zgoditi že oktobra 2020 in je deloma nastajal v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Uradni Bruselj pričakuje, da bo najvišja politična udeležba postavila nove temelje partnerstvu enakih, partnerstvo, ki bo “temeljilo na zaupanju in jasnem razumevanju skupnih interesov”, s ciljem povečanja blaginje, ki jo želita doseči z “ambicioznim naložbenim svežnjem”.
Civilna družba se je ob robu tega srečanja na vrhu odzvala s posebno izjavo v organizaciji Evropskega združenja CONCORD, kateri se je pridružilo tudi deset slovenskih nevladnih organizacij – ADRA, Društvo Humanitas, Ekvilib Inštitut, Forum za enakopraven razvoj, Inštitut za afriške študije, Slovenska filantropija, Slovenska karitas, Zavod Global, Zavod Krog in Platforma SLOGA. V njej smo izpostavili nujnost odprave neuravnoteženih odnosov med Afriko in Evropo (trgovinski odnosi, dolg, nedovoljeni finančni tokovi…), vzpostaviti jasne mehanizme upravljanja partnerstva ter omogočiti prenos moči in virov na lokalne akterje.
Voditelji bodo spregovorili o neizogibnih temah – podnebnih spremembah, zdravstveni krizi, stabilnosti in varnosti, če omenim le nekaj njih. Govorili bodo o ukrepih za krepitev in izboljšanje struktur, s katerimi želimo skupaj doseči cilj – večjo blaginjo za vse. Voditeljice in voditelji bi naj sprejeli skupno izjavo “o skupni viziji za leto 2030”. Leto 2030 je zaključno leto izvajanja Agende 2030 – k temu sta zavezani obe uniji.
Navkljub večletnim prizadevanjem po izkušnji v Abidžanu, kjer civilni družbi ni bilo dopuščeno, dovoljeno spregovoriti voditeljem, zbranim na petem vrhu AU in EU, ima proces priprav na vrh tudi tokrat veliki manko. Civilna družba nima svojega sedeža za mizo. In četudi smo bile civilnodružbene organizacije neuslišane glede naših zahtev, smo ves čas glasno zahtevale bolj odprt in vključujoč proces. Dovolj glasno, da smo razgibali politične odločevalce. Zato se je Evropska komisija odločila organizirati velik spremljevalni dogodek v obliki Afriško- evropskega tedna, kje sodelujejo mladi, lokalne skupnosti, gospodarstveniki in civilno- družbene organizacije. Res je tudi, da je slovenska zunanja politika, tudi s pomočjo naših zagovorniških dejavnosti, zagovarjala večjo vključenost civilne družbe v celoten proces. In res je, da se z jutrišnjim vrhom odpirajo različne možnosti sodelovanja civilno-družbenih organizacij, podjetij, lokalnih skupnosti. Zato je Evropska komisija obljubila, da bo že po vrhu izvedla srečanje z nami, da nadaljujemo izmenjavo o implementaciji partnerstva.
Zato potrebujemo jasno strukturo izvajanja ukrepov, programov, projektov, ki bo vključevala osnovne standarde vključevanja in sodelovanja, transparentnosti in odgovornosti odločevalcev in odločevalk, ki vodijo države članice AU in EU. Tudi zato ker se je vloga civilne družbe, civilno-družbenih organizacij skozi desetletja zelo spremenila – od “watchdogov” do “izvajalcev storitev”, do spodbujevalcev “demokratičnih sprememb”. Slednje pri avtokratih vseh vrst gotovo spodbudi potrebo po krčenju in šibitivi prostorov civilne družbe, tudi z omalovaževanjem in etiketiranjem našega delovanja.
Pomembno je, da je evropska komisarka za mednarodna partnerstva, Jutta Urpilainen, v svojem nastopu na otvoritvi Afriško-evropskega tedna, poudarila, da je civilna družba vir, predlagatelji ključnih rešitev za soočenje z neenakostmi in da upa, da bo vrh spremenil pravila igre. Zato smo današnji pogovor namenili pogledu civilne družbe na partnerstvo enakih – bomo lahko sodelovali v tej “igri”, v kolikšnem številu in pod kakšnimi pravili ter kaj sami prinašamo vanjo.”
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 