Ministrstvo za zunanje zadeve je v okviru Blejskega strateškega foruma, pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter v sodelovanju s Chatham House Africa Programme in Evropsko komisijo, 26. maja 2022 izvedlo že 11. mednarodno konferenco Dan Afrike.
Vsebina konference je bila namenjena preučitvi možnosti povezovanja Afrike in Evrope pri spodbujanju odgovornih inovacij in odgovornega upravljanja novih tehnologij ter se posvetili vlogi tehnologije pri oblikovanju kreativnih in kulturnih sektorjev.
Dan Afrike slavi ustanovitev Organizacije afriške enotnosti (Organization of African Unity – OAU), predhodnice Afriške unije, ki je bila ustanovljena 25. maja 1963 v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi, ki jo je 9. julija 2002 nadomestila Afriška unija.
Program konference je bil zelo raznolik in se je osredotočil na (1) sodelovanje na področju upravljanja tehnologij, ki v središče postavlja državljane, na (2) oblikovanje trajnostnih digitalnih družb in gospodarstev, ter na (3) jezikovni raznolikosti in digitalnem prehodu.
V uvodu je profesor Mohammed Belhocine, komisar za izobraževanje, znanost, tehnologijo in inovacije pri Komisije Afriške unije izpostavil pomen digitalne preobrazbe za zmanjšanje neenakosti in revščine, lajšajo dobavo blaga in storitev, spodbujajo izobraževanje in razvoj veščin ter prispeva k doseganju ciljev Agende AU do leta 2063 in ciljev trajnostnega razvoja. “Mlado prebivalstvo afriške celine je v tem digitalnem obdoboju izjemna prednost in priložnost za Afriko, da digitalno podprt družbeno-ekonomski razvoj postavi med glavne prednostne naloge,” je izpostavil profesor Belhocine. Afriški kontinent si zelo prizadeva za izgradnjo najnaprednejše infrastrukture in si prizadeva za financiranje ter izvajanja velikih infrastrukturnih projektov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). AU se letos osredotoča na digitalno zdravje, digitalno izobraževanje, digitalno kmetijstvo, digitalno identiteto in politike upravljanja s podatki.
Afriška unija je leta 2020 sprejela svojo celinsko strategijo za digitalno preobrazbo, katere ključni cilj je uporaba digitalnih tehnologij in inovacij za preobrazbo afriških družb in gospodarstev za spodbujanje afriškega povezovanja, ustvarjanje vključujoče gospodarske rasti, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in odpravljanje digitalnega razkoraka, izkoreniniti revščino za socialno-ekonomski razvoj celine in zagotoviti afriško lastništvo sodobnih orodij digitalnega upravljanja.
Če izpostavimo le omenjeno digitalizacijo izobraževanje, je izobraževanje ključni element človekovega razvoja na afriški celini. To je izpostavil profesor Belhocine in opozoril na pomen Celinske izobraževalne strategije za Afriko, CESA 2016-2025.
Evropska komisarka za mednarodna partnerstva, Jutta Urpilainen, je prav tako izpostavila pomen deklaracije z vrha med Afriško unijo in Evropsko unijo, ki je poudarila pomen povečanja trgovine med celinama ter pomen izgradnje digitalnih povezav na afriški celini in med celinama. Podpora izgradnji je zagotovljena s pomočjo naložbenega svežnja Global Gateway Afrika-Evropa. Večino teh dejavnosti bo EU izvajala preko pobude Team Europe.
Namestnica generalnega direktorja za mednarodna partnerstva v Evropski komisiji Marjeta Jager je v zaključnem nagovoru med drugim poudarila, da je krepitev sodelovanja Evropske komisije z afriškimi partnerji, tudi na področju digitalnega prehoda, pomemben korak h krepitvi družbene in gospodarske odpornosti, s pristopom osredotočenim na človeka.
Celotno konferenco si lahko ogledate na tej povezavi.