V desetih letih objavljanja letnega poročila o stanju civilne družbe, ki ga pripravlja CIVICUS, je mogoče razbrati nekatere dolgoročne trende, ki vplivajo na civilno družbo, in trende v delovanju civilne družbe. Do nekaterih dogodkov je prišlo pred sedanjo pandemijo in so vplivali na njeno doživljanje in odzivanje nanjo. Oblikovali bodo naš svet po koncu pandemije in so še naprej pomembni. V prihodnosti se civilna družba sooča z nekaterimi ključnimi vprašanji pri odzivanju na te trende in soočanju z izzivom premagovanja številnih negativnih dogodkov v zadnjih letih.
Ob vsakem trendu CIVICUS tudi postavi vprašanje za razpravo, kako se naj civilna družba odzove nanj.
1. Trajno zatiranje prostora civilne družbe
Prostor civilne družbe za spodbujanje pravic in prizadevanje za socialno pravičnost je bil vedno sporen, vendar smo v zadnjih letih priča večjemu številu držav, ki napadajo civilno družbo, vključno z navidezno demokratičnimi državami, vštevši z razmahom skupin za boj proti pravicam, ki se umeščajo v areno civilne družbe, vendar napadajo dejavnosti legitimne, v pravice usmerjene civilne družbe.
Razvile so se nove taktike omejevanja, vključno z vse pogostejšo uporabo spletnih napadov, cenzure, nadzora in zakonov o “lažnih novicah”, medtem ko so proteste v številnih državah brutalno zatrli. Civilna družba se je v odziv na to bolje znašla pri obveščanju o problemu, širjenju ozaveščenosti in kolektivnem delu ter razvila strategije odpornosti ter mednarodne solidarnosti in podpore.
Kaj lahko civilna družba zdaj še stori, da se bo uprla in zmagala v sporu za državljanski prostor na nacionalni in mednarodni ravni? Kakšna nadaljnja podpora je potrebna za krepitev odpornosti civilne družbe na napade?
2. Spremenjena politika in ogrožena demokracija
V številnih primerih je prišlo do političnih pretresov in zavračanja norm glede vodenja politike in demokracije. Več predsednikov je preoblikovalo ustave tako, da so lahko kandidirali za dodatne mandate, in izvedlo volitve, ki niso bile niti svobodne niti poštene. V številnih okoljih sta se ponovno pojavila desničarski populizem in nacionalizem, ki ju spodbujajo politiki in protipravne skupine, ki mobilizirajo dezinformacije in sovraštvo, da bi sejali razdor. Mnogi ljudje sprejemajo bolj skrajna stališča. Ob polarizaciji sta razumna razprava in doseganje soglasja postala težja. Prišlo je do napadov na ukrepe civilne družbe za spodbujanje pravic, obrambo demokracije in zagotavljanje odgovornosti. Hkrati so se pojavile novosti pri organiziranju in mobilizaciji, v političnem toku pa se je pojavil nov kader mladih, feminističnih političnih voditeljev, ki se zavzemajo za dialog, socialno pravičnost in podnebne ukrepe.
Kako lahko civilna družba sodeluje z nastajajočimi naprednimi voditelji? Kako lahko civilna družba vodi boj proti ekstremizmu in spodbuja ponovno spoštovanje demokratičnih norm, vključno z nesoglasji in dialogom o razlikah?
3. Učinki ultrakapitalizma
Številne nedavne proteste so sprožili razkritje velike korupcije, grožnje z zmanjšanjem osnovnih javnih storitev in gospodarski pretresi; celo navidezno majhna povišanja cen osnovnih dobrin so bila prelomnica za vstaje, ki so izrazile globoke politične in gospodarske zahteve. Ljudje vse bolj zavračajo gospodarski model, ki spodbuja vedno večje dobičke in trženje javne sfere na račun delavskih pravic ter socialne in okoljske zaščite. Gospodarska neenakost je vse bolj izrazita, negotova zaposlitev je postala norma. Velika podjetja so glavni vir napadov na civilni prostor in kršitev človekovih pravic, zlasti proti zagovornikom okoljskih, domorodnih in zemljiških pravic. Civilna družba se odziva z modeli gospodarskih alternativ, kampanjami za delavske pravice in zahtevami za odgovornost velikih podjetij.
Kako lahko civilna družba bolje razvije ekonomsko pismenost, še bolj nagovori ekonomsko jezo ljudi ter spodbuja pravičnejše in bolj trajnostne ekonomske modele za okrevanje po pandemiji?
4. Podnebne spremembe so prepoznane kot kriza
Od Arktike do Avstralije in Amazonije – civilna družba opozarja na podnebne spremembe. Zaradi množičnih protestov so zahteve po podnebnih ukrepih postale osrednje vprašanje. Zdaj je jasno, da je podnebje v krizi in da je grožnja neposredna ter da vpliva na vse, najbolj pa na najbolj izključene ljudi. Kot odziv na pritisk protestov so številne države razglasile cilje za ničelne emisije ogljika in razglasile izredne podnebne razmere, modeli, kot so podnebne skupščine državljanov, pa so pokazali, da lahko nekaj spremenijo. Vendar politični voditelji in zasebni sektor ne bodo ukrepali v potrebnem obsegu, če civilna družba ne bo nadaljevala s pritiskom. Ne zadoščajo obljube, potrebni so resnični podnebni ukrepi, ki bodo odpravili odvisnost od fosilnih goriv in spoštovali naravna okolja. Trenutno obstaja bojazen, da bodo načrti za ponovni zagon gospodarstev po pandemiji povzročili rast na temelju ogljikovih pogonov.
Kako lahko civilna družba ohrani zagon podnebnih protestov, je na čelu rešitev, kot so novi zeleni sporazumi in podnebne skupščine, ter vključi podnebne ukrepe v vse svoje delo?
5. Izzivanje strukturne izključenosti in zagovarjanje drugačnosti
Napredek je bil dosežen pri izzivanju strukturne izključenosti, ki omejuje pravice in priložnosti številnih ljudi. Ukrepi civilne družbe, vključno s protesti, kampanjami in sodnimi postopki, so opozorili na zakoreninjeni rasizem, seksizem in homofobijo. Številna gibanja si prizadevajo za enakost, hkrati pa si prizadevajo za priznavanje in praznovanje raznolikosti in drugačnosti, ne pa zgolj za asimilacijo. Zaporedni valovi protestov Black Lives Matter so spremenili okvir rasizma in jasno pokazali, da gre za sistemski problem, ki je zakoreninjen v družbenih interakcijah in institucijah. Gibanja LGBTQI+ in gibanja za pravice žensk so dosegla napredek pri priznavanju pravic.
Vendar so njihovi uspehi prinesli nasprotovanje pravicam. Populisti in nacionalisti vse bolj podpihujejo kulturne vojne, s čimer so izključene skupine izpostavljene dodatnim grožnjam. Mednarodni standardi in konvencije, vključno s tistimi o pravicah žensk, so ponovno tarča napadov.
Kako lahko civilna družba premaga nasprotovanje, preide od priznavanja problema k resničnim spremembam in v svojih praksah deluje medsektorsko ter se spopada s svojimi stališči in vedenjem, ki so vgrajeni v strukturne neenakosti in jih reproducirajo?
6. Razmah družbenih medijev in poplava dezinformacij
Razmah družbenih medijev je ustvaril nove priložnosti za delovanje civilne družbe, vendar se je v času pandemije pokazala tudi vztrajnost digitalnih razlik. Platforme družbenih medijev so se izkazale za plodna tla za avtoritarne in protipravne sile. Zdi se, da se dezinformacije, sovražni govor in teorije zarote samo še krepijo. Države in politične skupine jih namerno podpihujejo, da bi izkrivljale diskurz ter ustvarjale zmedo in nesoglasja, tako doma kot na mednarodni ravni. Z njimi napadajo civilno družbo, izključene skupine in vse, ki se zavzemajo za pravice.
Viralna sposobnost širjenja dezinformacij in zaslužka z njimi je trdno vgrajena v poslovni model družbenih medijev, ki je zasnovan tako, da spodbuja prisilo s tem, da ljudi oskrbuje s tokovi nepreverjene vsebine. Politični diskurz zdaj obvladujejo platforme, namenjene prodaji oglaševanja, velikani družbenih medijev pa niso zainteresirani za odpravo donosnega gospodarstva dezinformacij.
Kako lahko civilna družba uporablja družbene medije za svoje delo, ne da bi bila vpletena v gospodarstvo dezinformacij? Katere alternativne platforme bi lahko uporabili za izboljšanje kakovosti političnega diskurza?
7. Države roparice se zgledujejo po svetu
Kitajska ima zdaj globalno vlogo, ki presega infrastrukturno diplomacijo, v okviru katere z obsežnimi projekti in posojili pridobiva podporo. Kitajska država je postala ključni globalni akter in vse bolj prevzema vodilno vlogo v večstranskih institucijah. Pri tem uveljavlja novo razvojno normo, ki poudarja tržno rast, ki jo poganja država, demokracijo ločuje od razvoja in krši človekove pravice. Hkrati Rusija spodbuja politično razdejanje v državah, za katere se zdi, da ovirajo ambicije njenega voditelja. Obe državi uporabljata svojo gospodarsko moč za omejevanje kritik podrejenih držav, voditelji, ki si želijo gospodarskega razvoja brez demokracije, pa se zgledujejo po kitajskem modelu. Vendar se svet vse bolj zaveda, da ta model povzroča hude stroške na področju človekovih pravic, kot je razvidno iz regije Xinjiang in iz razširjenega odpora navadnih ljudi proti kitajskim energetskim in infrastrukturnim projektom v Latinski Ameriki.
Kako lahko civilna družba ob vzponu represivnih držav, kot sta Kitajska in Rusija, ponovno potrdi mednarodne norme o človekovih pravicah, ponovno poveže razvoj z demokracijo in izkoristi naraščajočo zaskrbljenost zaradi hudih vplivov teh političnih in gospodarskih modelov na človekove pravice?
8. Spodkopavanje multilateralizma
Civilna družba si je prizadevala poglobiti svoje sodelovanje z mednarodnim sistemom kot ključno areno za določanje norm, uveljavljanje odgovornosti in oblikovanje globalnih rešitev za pereče probleme. V zadnjih desetih letih je civilna družba pomagala oblikovati zaveze, kot sta Pariški sporazum in cilji trajnostnega razvoja, in si od takrat prizadeva, da bi države v zvezi z njimi odgovarjale. Civilna družba uporablja vzvode, ki jih zagotavlja Svet ZN za človekove pravice, da preverja stanje človekovih pravic v državah in si prizadeva za boljše delovanje na področju človekovih pravic. Vendar so notranjepolitični premiki povzročili večstranske posledice. Poleg Kitajske in Rusije tudi države, ki so se usmerile v avtoritarnost, uveljavljajo ozko suverenost in izpodbijajo vlogo mednarodnih institucij, tudi z umikom, zmanjšanjem financiranja in spodkopavanjem od znotraj. Nacionalizem v zvezi s cepivi je najnovejša manifestacija zavračanja mednarodnega sodelovanja. Vse večja vloga zasebnega sektorja v mednarodnih institucijah dodatno škoduje verodostojnosti in ovira odgovornost. Vendar pa še nikoli ni bilo bolj jasno, da so mednarodne institucije nujno potrebne za reševanje problemov, ki presegajo meje – podnebna kriza, pandemija, konflikti.
Kako lahko civilna družba sodeluje in izkoristi ponovno angažiranost ZDA v obdobju po Trumpu, da bi na novo utemeljila multilateralizem ter da bi institucije ZN postale bolj demokratične in osredotočene na ljudi?
9. Realnost konfliktov in militarizacije
Za številne ljudi – v Sahelu, Siriji in Jemnu – je prevladujoča izkušnja konflikt. Številni otroci in mladi nikoli niso vedeli, kaj pomeni živeti v miru. Kršitve človekovih pravic, napadi na izključene skupine in dolgotrajna razseljenost so njihov vsakdan. Prostor za humanitarne dejavnosti je ogrožen. Neukrepanje mednarodnega sistema, zlasti Varnostnega sveta ZN, je imelo uničujoče posledice na terenu. Državno subvencionirana vojaška industrija spodbuja uporabo vojnega orožja in vsiljivega nadzora, države pa vse bolj uporabljajo militarizirane in sekuritizirane pristope k zatiranju nasprotovanja, pri čemer v civilnem okolju uporabljajo težko orožje in tehnologijo brezpilotnih letalnikov. Nasprotno pa civilna družba vodi prizadevanja za vzpostavitev vključujočega miru, vključevanje prizadetih skupnosti v mirovne procese ter oblikovanje novih globalnih norm o trgovini z orožjem in jedrskem orožju.
Kako lahko civilna družba pomaga pri vzpostavljanju vključujočega miru in spodbuja normo o demilitariziranem svetu?
10. Novo mobilizirani ljudje in nove oblike civilne družbe
Civilna družba vedno znova določa pomembnost tem. Množični protesti in spletne kampanje so mobilizirali ustvarjalnost in se znašli na naslovnicah časopisov. Gibanja za rasno pravičnost, pravice žensk in LGBTQI+ ter podnebne ukrepe so z neverjetno hitrostjo spremenila diskurz in dojemanje. Moč protesta je postala očitna, ko je val množičnih mobilizacij izzval in včasih spremenil vlade. Številna današnja gibanja se osredotočajo na novo generacijo ljudi, ki ustvarjajo lastne strukture sodelovanja in aktivizma. Številni mladi prvič sodelujejo, številne ženske prevzemajo vodilne vloge in številni pripadniki izključenih skupin uveljavljajo vrednost svojih pogledov na svet. Ti ljudje izpodbijajo stare predpostavke o tem, kaj je civilna družba in kako deluje.
Celotno letno poročilo CIVICUS lahko preberete TU.