Med sodelovanjem pri razpravah v okviru Skuhna Talks (Talk Migration), ki jih je organiziral Zavod Global v sodelovanju s Platformo SLOGA, smo odpirali zanimive teme glede migracij, ovir pri vključevanju migrantov v družbo in različnih osebnih izkušenj.

Na enem od dogodkov sem imela priložnost predstaviti tudi svojo zgodbo migracije iz Slovenije v ZDA skupaj s kolegico Feyzo Nur Sahinli, ki se je iz Turčije preselila v Slovenijo. Te razprave so poudarile širino pojma migrant, a po mojem mnenju tudi izkazale veliko skupnih točk, ki se ob migrantski izkušnji pojavijo. Zagotovo ne želim enačiti zelo različnih razlogov in situacij migrantov, še posebej ne med prisilnimi in prostovoljnimi migracijami, a skupna točka privajanja novi kulturi je zanimiva.

Med pogovori smo delili zgodbe o kulturnih šokih – tako teh, ki jih oseba doživi ob selitvi, ter tistih, ko se vrača nazaj. Zanimivo je bilo slišati izkušnjo kolegice nad njenim presenečenjem, ko je spoznala koncept kulturnega šoka. V moji izkušnji pa me je še bolj kot pričakovan kulturni šok ob selitvi presenetil kulturni šok ob vrnitvi domov. Najprej sem čutila seveda izjemno veselje nad prihodom nazaj v domovino in obisku družine ter prijateljev, a po kakšnem tednu sem začela bolj zaznavati kulturne razlike, na katere sem se že privadila na novi lokaciji.

Zame je bil prvi šok med obiski Slovenije, ko sem živela v ZDA, izkušnja s storitvami za stranke ali »customer service«. V pričakovanju na pretirano prijazne ameriške prodajalce/javne uslužbence sem bila v prvih dneh vedno presenečena nad tem, kako neprijazni so bili zaposleni pri različnih storitvah (čeprav se to v zadnjih letih izboljšuje). Po drugi strani pa sem bila tudi prijetno kulturno šokirana nad standardom in ceno striženja v slovenskih frizerskih salonih.

Med Talk Migration smo zaznali, da velikokrat ravno ta skupna izkušnja migracij vodi k temu, da se migranti družijo med seboj. To je definitivno držalo v moji izkušnji, kjer smo se ob selitvi v Združene države še vedno najbolj pogosto družili s Slovani, a tudi z migranti iz drugih držav po svetu bolj pogosto kot z Američani. Dlje ko si od doma, bližje se ti zdi vsak, ki je le malo bližje domu, kot si ti. Na primer meni se je zdelo že zelo zanimivo, če je bil kdo iz Evrope, najbolj pa seveda iz držav nekdanje Jugoslavije, saj se lahko med seboj celo še malo razumeš.

Ugotovila sem, da spet ni tako pomembno, ali si sezuješ čevlje preden vstopiš, ali ješ mrzel krompir in ali si zvečer posušiš lase … Občutek kulturnega šoka kmalu zbledi in postane celo domač (vsaj iz mojih izkušenj med evropskimi državami in ZDA). Res pa je, da se je pojava dobro zavedati, saj s tem zavedanjem lažje prebrodiš prve dni v novi kulturi.

Lucija Tacer, mladinska delegatka pri OZN

***

Poglejte še druge prispevke mladih:

Lucija Tacer: Izkušnja migracije je spremenila moj pogled na svet

Video učenk OŠ Livada o večkulturni šoli

Video Hanne Tefera (IAŠ) o migracijah v njenem življenju

Video dijakov II. gimnazije Maribor: Krokodilje solze

Video Nika Škorjanca (IAŠ) o migracijah

Lucija Tacer: Globalno učenje: Delavnica o migracijah


Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Translate »