Vključevanje javnosti pri prostorskem in okoljskem načrtovanju bi lahko preprečilo marsikateri spor na sodišču, so ugotavljali udeleženci mednarodnega posveta na temo izvajanja aarhuške konvencije. Ob koncu so se strinjali, da je uporaba pravnih sredstev zadnji izhod pri okoljskih kršitvah, so sporočili iz Umanotere.
Posvet je potekal v organizaciji nemške organizacije UfU in slovenskih nevladnih organizacij in je predstavljal osrednji dogodek v času slovenskega predsedovanja Svetu EU pred sedmim srečanjem pogodbenic konvencije, ki bo potekalo oktobra v Ženevi in na katerem bo Slovenija zastopala EU.
Kot so sporočili iz Umanotere, je bila v začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU dosežena pomembna sprememba glede dostopa do pravnega varstva na EU ravni.
“Pričakuje se, da bo Slovenija tekom predsedovanja zgled pri uveljavljanju načel in pravic aarhuške konvencije,” menijo v Umanoteri.
Aarhuška konvencija je bila sprejeta leta 1998 ter EU in vse njene članice zavezuje, da državljanom EU in okoljskim nevladnim organizacijam v okoljskih zadevah omogočajo prost dostop do pravnih sredstev. Zaradi konvencije imajo civilna družba in nevladne organizacije pravico, da se v primeru suma na kršenje okoljske in podnebne zakonodaje obrnejo na sodišče in izpodbijajo odločitve EU, so pojasnili v Umanoteri.
Kot so ugotavljali na današnjem posvetu, sicer dostop do pravnega varstva tudi na nacionalnih ravneh zaenkrat ni dovolj širok. “V Sloveniji smo že več kot leto dni priča celo omejevanju že pridobljenih pravic nevladnih organizacij do pravnega varstva, saj so bile te pri uveljavljanju sodnega varstva zoper nezakonite odločitve organov ‘preveč’ uspešne,” so še zapisali v sporočilu za javnost.
Prepričani so, da se je sodnim sporom možno izogniti, če se v procese načrtovanja in odločanja o okolju dovolj zgodaj vključi širšo javnost ter se njenim argumentom tudi prisluhne.
Okoljski pravnik iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC Aljoša Petek je dejal, da je “iskanje pravnih sredstev potrebno le, če nacionalni organi ne sprejmejo razumnih in ustreznih ukrepov za preprečevanje kršenja človekovih pravic, povezanih s podnebjem”.
Mednarodni strokovnjaki s pravnega področja so po navedbah Umanotere vodili razpravo o poglavitnih vprašanjih glede samega izvajanja aarhuške konvencije v aktualnem trenutku slovenskega predsedovanja ter o sprejemanju in izvajanju ključnih okoljskih politik in predpisov EU za izhod iz krize.
Udeleženci posveta so se ob koncu strinjali, da je uporaba pravnih sredstev zadnji izhod pri okoljskih kršitvah. “Pomembna je predhodna faza, to je faza sodelovanja, pri kateri je potrebno razviti nove alternativne, privlačne in učinkovite načine participacije, ki bi vključevali tudi mlade. Sodnim sporom bi se v prihodnosti lahko izognili tudi z metodami mirnega reševanja sporov, kot je npr. mediacija,” so sklenili sporočilo.