V tednu pred “dogodkom leta” v Glasgowu in v prvih dneh zasedanja svetovnih voditeljev so imele nekatere slovenske nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, možnost predstaviti svoja stališča v slovenskih medijih.
V Nedelu je izšel članek s z naslovom Reševanje planeta na Škotskem. V njem je med drugim izpostavljena ocena Umanotere, fundacije za trajnostno razvoj, da so slovenski cilji za COP26 premalo ambiciozni. Vodja projektov dr. Jonas Sonnenschein pravi, da bi morali glede na dogovor iz Pariza ogljično nevtralnost doseči že leta 2040, ne leta 2050, kakor načrtuje slovenska strategija. Vendar bi za to morali spremeniti celoten sistem v prometu, proizvodnji elektrike, pridelavi hrane in gradnji mest.
Za hitro zmanjšanje izpustov do leta 2030 vidi sogovornik možnost v zaprtju šoštanjske termoelektrarne, saj ne samo nevladniki, ampak tudi številni strokovnjaki za energetiko pravijo, da bi jo lahko do konca tega desetletja nadomestili z izrabo sončne energije. Vsekakor bodo za radikalno zmanjšanje izpustov potrebna velika vlaganja v obnovljive vire, tako v sončne elektrarne kot toplotne črpalke in podobno. Nujno pa bo temu prilagoditi tudi električno omrežje. V vseh pogovorih z odgovornimi Sonnenschein namreč opaža, da pri načrtih posodobitev omrežja izhajajo iz virov elektrike, kakršne imamo zdaj, torej velikih in centraliziranih, ne pa iz takšnih, kakršne bomo imeli – oziroma bi jih morali imeti – v prihodnosti, se pravi manjše in razpršene. Pri prometu pa so za zmanjšanje izpustov nujna prizadevanja za elektrifikacijo.
Od COP26 Umanotera pričakuje trdne zaveze držav o zmanjšanju izpustov. »Če bo šlo naprej tako kot do zdaj, se do konca stoletja podnebje ne bo segrelo za največ dve stopinji, ampak za tri stopinje Celzija,« pravi Sonnenschein. Poleg tega bi morale razvite države razvijajočim se nameniti več denarja za prehod v nizkoogljično prihodnost. Okoljevarstvenikom tudi poudarjajo, da mora biti trgovanje z emisijskimi kuponi, če naj sploh bo, zelo strogo regulirano.
Mladi za podnebno pravičnost za bolj ambiciozne cilje
Slovenska tiskovna agencija je pred COP26 objavila v podkastu #EUkonkretno obsežen prispevek z naslovom Svet ima priložnost okrepiti boj proti podnebni krizi.
Jan Štrukelj, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost, je napovedal, da bodo v Glasgowu verjetno znova sprejeli ohlapne zaveze, ne bo pa prisil, da se jih tudi uresniči. “Na koncu se bo verjetno sprejela neka resolucija in bo verjetno slaba, neambiciozna in nekonkretna v tem, kaj naj države naredijo.” Poudaril je tudi, da je pomembno, da se odgovornost za reševanje krize ne prelaga na posameznika.
Glede svežnja Pripravljeni na 55 so Mladi za podnebno pravičnost sicer prepričani, da bi moral biti cilj bolj ambiciozno postavljen pri 60 odstotkih, a bo kljub temu težko uresničljiv. Čeprav naj bi bila Evropska unija prva na vlaku boja proti podnebnim sprememba, si po oceni Štruklja delamo utvaro, da nas bodo ti ukrepi spravili iz krize. “Kot družba se moramo vprašati, kam smo zašli, da so tako majhne ambicije tiste, za katere mislimo, da nas bodo spravile iz podnebne krize,” je dodal.
Dnevnik je poročal s spletnega pogovora pisarne Evropskega parlamenta pred začetkom podnebne konference ZN v Glasgowu. Na pogovoru so sodelovale glavna podnebna pogajalka na konferenci (COP26) z ministrstva za okolje in prostor Tina Kobilšek, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, agrometeorologinja Andreja Sušnik in Barbara Kvac iz društva Focus. Slednja je poudarila, da je nujno potrebno zastavljanje višjih ciljev in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2040.