Konec avgusta 2016 je SLOGA organizirala razpravo z naslovom »Strengthening integration of refugees: experiences from the U.S. Refugee Resettlement Program«, na kateri sta Eva Hassett, izvršna direktorica International Institute of Buffalo (Buffalo, New York), in Robert J. Santiago, ki je zadolžen za spremljanje programa preseljevanja ter nastanitve pri Youth Co-Op v Miamiju (Florida), predstavila ameriške izkušnje na področju dela z begunci in programa za preseljevanje beguncev. Osrednji cilj tega programa je zagotavljanje samozadostnosti kot ključnega dejavnika uspešne integracije beguncev v novo okolje.
Gosta sta uvodoma orisala Program Združenih držav Amerike (ZDA) za preseljevanje beguncev (U.S. Refugee Resettlement Program). Čeprav so se preselitve in premestitve beguncev višje na agendi Evropske unije pojavile z zadnjo begunsko ter migrantsko krizo, programi preseljevanja oseb z mednarodno zaščito potekajo že vse od konca 2. svetovne vojne. Namen programov preseljevanja beguncev je trajna preselitev oseb z mednarodno zaščito, ki bi se v primeru vrnitve v matično državo ponovno soočili s preganjanjem, v varne države. Preselitev je način pomoči državam in osebam pod okriljem Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (United Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR). ZDA so med državami, ki tradicionalno sprejmejo največ beguncev: od leta 1975 so ZDA sprejele več kot tri milijone beguncev z vsega sveta. V letu 2015 je bilo v ZDA preseljenih 70.000 beguncev, za leto 2016 je načrtovanih 85.000 preselitev beguncev, naslednje leto bi se naj število povzpelo na 100.000 beguncev. V ZDA je bil Program ZDA za preseljevanje beguncev vzpostavljen z Zakonom o beguncih (Refugee Act) iz leta 1980. Določitev števila beguncev, ki jih ZDA sprejmejo preko programa trajne preselitve beguncev v posameznem letu, in iz katerih delov sveta so le-ti preseljeni je v pristojnosti predsednika ZDA.
Proces trajne preselitve begunca se prične z napotitvijo UNHCR v program trajne preselitve. Do dejanske preselitve pride po uvodnih delih postopka: varnostnem preverjanju, zdravniškem pregledu, osebnem intervjuju in uvodni orientacijski delavnici o življenju v ZDA – ta del postopka poteka v državah, kjer begunec biva pred preselitvijo v ZDA. Postopek od napotitve UNHCR do dejanske preselitve begunca v ZDA povprečno traja od 18 do 24 mesecev. Strošek potovanja v ZDA je posojilo beguncu, ki ga prične vračati pol leta po prihodu v ZDA. Vsaka ameriška zvezna država ima koordinatorja za program preseljevanja beguncev. Za oskrbo beguncev po prihodu v ZDA skrbi devet ameriških agencij za preseljevanje beguncev. Agencije vsako leto napovedo, koliko beguncev so sposobna preseliti v prihodnjem letu, kar zajema tudi oceno zmogljivosti skupnosti (izobraževalni sistem, socialno varstvo, zdravstvena oskrba, nastanitev itd.). Obvezne so četrtletna posvetovanja z lokalnimi skupnostmi, kamor so begunci preseljeni.
Po prihodu begunca v ZDA mu pomoč zagotavlja ena od devetih ameriških agencij za preseljevanje beguncev – odvisno od zvezne države in kraja, kamor je begunec preseljen. Begunci, preseljeni v ZDA, načeloma ne morejo izbirati zvezne države, kamor bodo preseljeni; program jim omogoča podporo le v primeru, da v kraju, kamor so preseljeni, tudi ostanejo, kljub temu pa so sekundarne migracije pogoste. V primeru sekundarnih migracij podporo beguncem zagotavljajo posamezne nevladne oz. dobrodelne organizacije in skupnosti priseljencev, do vladne podpore niso upravičeni.
Agencije za preselitev beguncev le-tem zagotavljajo začetno oskrbo prvih 90 dni po prihodu v ZDA: zagotovijo jim nastanitev (v obliki zasebne nastanitve in ne v vladno upravljanih nastanitvenih zmogljivostih), izvedbo orientacijskih kulturnih ter zaposlitvenih delavnic, intenzivno individualno svetovanje, urejanje zdravstvenega zavarovanja in socialnovarstvenih prejemkov, vpis otrok v izobraževanje ter pomoč pri urejanju ostalih življenjskih situacij. Vsakemu beguncu je dodeljen skrbnik primera oz. svetovalec. Glede svetovalcev za begunce sta gosta izpostavila, da je ključna osebna povezanost svetovalcev (številni svetovalci imajo tudi sami lastno begunsko izkušnjo); osebnostni pristop zagotavlja vzpostavitev zaupanja in posledično boljše uspehe integracije. Sicer ameriške agencije za preseljevanje beguncev posameznim primerom sledijo pet let. Po petih letih bivanja v ZDA begunci zaprosijo za ameriško državljanstvo. Za otroke, ki se angleščine šele učijo, so v nekaterih zveznih državah ustanovili posebne šole, t. i. Charter School.
Ameriški program za preseljevanje beguncev se osredotoča na zagotovitev samozadostnosti beguncev – cilj programa je, da na trg dela vstopijo že po 90 dneh, ko se program začetne oskrbe beguncev zaključi. Vsakemu beguncu je dodeljen svetovalec za področje zaposlovanja. Poleg programa za preseljevanje beguncev imajo ZDA tudi specializirane programe podpore beguncev pri integraciji, ki temeljijo na spodbudah. Robert J. Santiago je predstavil t. i. Match Grant Program za področje zaposlovanja. Program temelji na spodbudah (udeleženci prejmejo dodatno finančno podporo za aktivnost in proaktivnost pri iskanju zaposlitve ter izpolnjevanju pogojev, na primer za urejanje zdravniškega pregleda, udeležbo na tečaju angleškega jezika). Določeni programi so namenjeni spodbudam delodajalcem, da zaposlujejo begunce, na primer davčne olajšave, usposabljanje na delovnem mestu in zagotovitev plače za prve tri mesece (za čas uvajanja delavca). Begunci se udeležujejo zaposlitvenih klubov, kjer se seznanijo s kulturo dela v ZDA. Eden od programov beguncem omogoča izboljšanje njihovih življenjskim pogojev, tako da begunci za lastne osebne prihranke prejmejo dodatna sredstva iz vladnega programa kot delež prihrankov. Posebni podporni programi so vzpostavljeni tudi za ranljive dele prebivalstva, na primer mladoletnike brez spremstva in žrtve trgovanja z ljudmi.
Eva Hassett je izpostavila ključno vlogo skupnosti, ki begunce sprejmejo, za uspešno integracijo le-teh. Lokalni voditelji so odgovorni za ustvarjanje podpornega okolja za integracijo beguncev. Nekatera mesta imajo znotraj občinske uprave vzpostavljene t. i. Urade za nove Američane (Office for New Americans). Kot odlično pobudo vzpostavljanja dialoga med begunci in lokalnim okoljem sta izpostavila Welcoming America. V ZDA so bile izvedene številne študije ekonomskega učinka, ki izpostavljajo ekonomski doprinos migrantov v lokalnih skupnostih. Kot dejavnik uspeha sta gosta izpostavila tudi ameriško zgodovino, saj so ZDA država prispeljencev.
Na razpravi so udeleženci spregovorili tudi o zadnji begunski in migrantski krizi v Evropi. Santiago je izpostavil, da se trenutno v Miamiju soočajo s povečanim prihodom Kubancev zaradi otoplitve odnosov med ZDA in Kubo (ZDA namreč Kubancem omogočajo poseben status zaščite). Le v Youth Co-Op imajo tedensko 500 novih prihodov.
Razprava je omogočila izmenjavo mnenj in izkušenj pri preseljevanju beguncev, saj je krepitev dialoga ključna za krepitev integracijskih politik. Udeležili so se je predstavniki javne uprave, nevladnih organizacij in medijev. Razprava je bila organizirana ob podpori Veleposlaništva ZDA v Ljubljani in State Department’s Professional Fellows Programa.