Platforma Sloga je pripravila kratek pregled mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije v letu 2014, v katerem ponovno ugotavljamo, da slovenska razvojna pomoč od leta 2010 stagnira. Ugotovitev je še toliko bolj zaskrbljujoča, saj je leto 2015 predstavljalo mejnik za področje mednarodnega razvojnega sodelovanja. Konferenca o financiranju za razvoj v Adis Abebi, sprejem ciljev trajnostnega razvoja v New Yorku in podnebna konferenca v Parizu ter posledična izbira leta 2015 za evropsko leto za razvoj pričajo o priložnostih za pozitivne spremembe na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Kljub mešanim odzivom o rezultatih zgoraj omenjenih procesov bodo dejanski učinki vidni šele v naslednjih letih, hkrati pa bodo učinki odvisni od pripravljenosti vseh akterjev k izpolnjevanju njihovih obvez ter iskanju konsenza o izzivih, ki jih niso uspeli nasloviti v tem letu. Prav tako je potrebno izpostaviti ugotovitev poročila Aidwatch za leto 2014, da je splošna učinkovitost mednarodnega razvojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) slaba, tudi politična volja za razvojno sodelovanje se je zmanjšala in številne države članice EU so zmanjšale proračunske postavke za uradno razvojno pomoč (URP). Letošnje poročilo je torej opozorilo o nevzdržnem stanju in glasilo upanja za prihodnje izboljšave, ki so nujne tako v okviru celotne EU kot tudi posameznih držav članic, vključno z Republiko Slovenijo (RS).
V letu 2014 je Slovenija za URP namenila 46.380.184 evrov, kar znaša 0,13 odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND). Od tega je za bilateralno razvojno pomoč – pomoč, ki poteka neposredno med Slovenijo in drugo državo prejemnico in na izvajanje katere ima neposreden vpliv – namenila 15.187.067 evrov, kar je 1,03 odstotka manj kot lani. Slovenska razvojna pomoč od leta 2010 ostaja na ravni 0,13 odstotka BND, kar pomeni, da je Slovenija kršila zavezo o postopnem povečevanju URP in doseganju 0,33 odstotka BND do leta 2015. V letu 2014 je za napihnjeno pomoč Slovenija namenila 4,2 milijona evrov, kar predstavlja 27,8 odstotkov bilateralne pomoči oz. 9,1 odstotek celotne URP Slovenije. V primerjavi z lanskim letom se je delež napihnjene pomoči povečal za 52 odstotkov.
V luči prihoda večjega števila migrantov in beguncev v Evropo, ki je zaznamoval leto 2015, se je potrebno dotakniti tudi stroškov oskrbe beguncev. Poročilo AidWatch priznava nujno naravo naslavljanja obstoječe begunske krize, vendar vztraja, da mora biti URP namenjena za podporo razvoja v tretjih državah in ne v državah donatoricah.
Priporočila
Na podlagi AidWatch poročila in pregleda slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja Vlado Republike Slovenije pozivamo, da:
- poveča delež bilateralnih prispevkov URP in minimizira delež vezane pomoči z namenom povečanja pomoči najmanj razvitim državam;
- krepi sodelovanje in uskladi delovanje med različnimi sektorji Ministrstva za zunanje zadeve ter ustreznimi resorji drugih ministrstev in si hkrati prizadeva za čim večjo skladnost politik za razvoj;
- natančno opredeli vlogo zasebnega sektorja v razvojnem sodelovanju vključno z oblikovanjem jasnega okvirja, ki bo zagotavljal odgovorno ravnanje zasebnega sektorja in spoštovanje ter izvajanje obstoječih načel učinkovitosti razvojne pomoči;
- si v okviru financiranja uresničevanja nove razvojne agende in ciljev trajnostnega razvoja prizadeva za reformo razvojnega sodelovanja, ki bo temeljilo na načelih učinkovitosti razvojne pomoči ter s tem zagotovi osredotočanje na zmanjševanje revščine in neenakosti;
- zagotovi vključujoč in celovit način ustvarjanja novih strateških dokumentov, kot sta Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju, ter večje vključevanje in financiranje relevantnih deležnikov civilne družbe.
Celotno poročilo AidWatch 2015 lahko preberete tukaj.