Foto: Andrey Kulagin, iStock
Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev zaradi terorizma najnižje v zadnjem desetletju. Tako število napadov kot število smrtnih žrtev je v mnogih državah upadlo.
Pravzaprav je nenavadno, da mediji o tem ne poročajo. Če pomislimo, koliko prostora mediji namenijo vsakemu terorističnemu napadu, bi človek pričakoval, da bo toliko pozornosti pritegnil tudi podatek, da sta tako število terorističnih napadov kot število žrtev terorizma upadla. Leta 2025 je bilo število smrtnih žrtev terorizma kot tudi število terorističnih napadov najmanjše v zadnjih desetih letih.
Ta podatek prihaja iz letnega poročila Globalni indeks terorizma 2026, ki ga pripravljabritanski Inštitut za ekonomijo in mir, avtorji poročila pa upad opisujejo kot izrazit. Število smrtnih žrtev terorizma se je v letu 2025 zmanjšalo za 28 odstotkov, število terorističnih napadov pa za 22 odstotkov. Upad ni bil omejen zgolj na eno regijo ali konflikt; manj terorizma so zabeležili v kar 81 državah, medtem ko se je njegov obseg povečal le v 19 državah, kar je najmanj v celotnem obdobju, odkar se spremlja ta indeks.
Težišče terorizma se je preselilo v Sahel
Terorizem ostaja resna grožnja predvsem v tistih delih sveta, ki jih pestijo hudi konflikti. Leta 2025 je po svetu prišlo do 2.944 terorističnih napadov, v katerih je umrlo 5.582 ljudi. To je skoraj pol manj kot v rekordnem letu 2015, ko je zaradi terorizma umrlo več kot 10.000 ljudi. Zgodil se je tudi premik v tem, kje se največ terorističnih napadov sploh zgodi. Nekoč so bila žarišča terorizma na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, danes pa se je težišče preselilo v afriško regijo Sahel.
David Vestenskov, vodja Centra za stabilizacijo na Danski vojaški akademiji in nekdanji svetovalec pri Natovi misiji v Iraku, pravi, da ga podatek ne preseneča, saj sovpada s petletnim trendom razmeroma stabilnejših (a ne nujno dobrih) političnih sistemov v Iraku in Afganistanu. Od leta 2007 se je število smrtnih žrtev terorizma v teh dveh državah zmanjšalo za 95 oziroma 99 odstotkov. V Afganistanu je razlog talibanski prevzem oblasti leta 2021 – ker nasilnemu monopolu talibanov nihče resno ne oporeka, je manj spodbud za pridružitev terorističnim skupinam. V Iraku pa gre za boljše sodelovanje med etničnimi skupinami, razmeroma mirne volitve in stalno prisotnost Natove misije.
Težišče terorizma se je medtem preselilo v Sahel, kjer se je zgodila že več kot polovica vseh napadov v letu 2025, medtem ko je bil leta 2007 ta delež manjši od enega odstotka. Vzrok so vojaški udari in politična nestabilnost v državah, kot so Mali, Burkina Faso in Niger, kjer teroristične skupine izkoriščajo šibke institucije za novačenje. Kar 17 odstotkov vseh terorističnih napadov leta 2025 je imela na vesti teroristična organizacija Islamska država (ISIS), zaradi česar velja za najsmrtonosnejšo teroristično organizacijo na svetu. Prvič je tudi Pakistan postal država z največ žrtvami terorizma na svetu.
Več terorizma na Zahodu
Presenetljivo se je obseg terorizma lani povečal na Zahodu – kar za 280 odstotkov, predvsem zaradi terorističneg napada s tovornjakom v New Orleansu januarja in strelskega napada na plaži Bondi v Avstraliji decembra. Porast v odstotkih se sliši velikanski, a v absolutnih številkah gre za 57 smrtnih žrtev. To je – seveda – 57 preveč, a hkrati gre za zelo majhen delež vseh smrti zaradi terorizma po svetu. Kajti čeprav v medijih največkrat slišimo prav o zahodnem terorizmu, gre komaj za en odstotek vseh smrti zaradi terorizma na svetu.
Daleč, daleč največ terorizma se namreč dogaja v konfliktnih območjih. Vestenskov pojasnjuje, da terorizem najbolje uspeva v vojnim podobnih razmerah. Kadar divja vojna in se ljudje med seboj spopadajo, se razvoj družbe ustavi, kar poslabša položaj preostalega prebivalstva. Tako lahko nastane tisto, čemur pravi »učinek privlaka«, ki ljudi privlači k terorističnim gibanjem. »Ko gre za državljansko vojno ali nedelujočo državo, teroristične organizacije to izkoristijo, da novačijo svoje privržence in rastejo,« pravi Vestenskov.
Manj terorizma pomeni manj strahu
To, da je v mnogih državah manj terorizma, ne pomeni nujno, da je prišlo do velikih izboljšav v teh državah. Stabilnost, potrebna za to, da terorizem ne ogroža civilnega prebivalstva, ne pomeni nujno, da se je izboljšalo vsakdanje življenjee ljudi, da so človekove pravice bolj spoštovane ali da se je okrepila demokracija.
»Te številke nič ne povedo o tem, kako se ljudem sicer godi, nič ne povedo o človekovih pravicah ali življenjskem standardu,« pravi Vestenskov in doda primer: »Tudi v osemdesetih in devetdesetih letih ni bilo veliko terorističnih napadov v Iraku, a to ne pomeni, da je bil Irak pod Sadamom Huseinom brez težav.« Kljub temu manj terorizma pomeni manj vsakdanjega strahu: Afganistanci se denimo lahko danes brez skrbi sprehodijo po tržnici, česar pred petimi leti niso mogli.
____________________________________________
Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.
Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravila Anna Gudmann Hansen
Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.
