FOTO: Vista Wei za Unsplash

Danes namestimo toliko sončnih celic in zgradimo toliko vetrnih elektrarn, da se je svetovni energetski sektor za vedno spremenil.

 

Kar 104 leta zapored je bil premog neizpodbitno največji vir električne energije na svetu. Vse do zdaj. Po najnovejših podatkih o svetovni proizvodnji elektrike za leto 2025 je lani energija, pridobljena iz obnovljivih virov, dokončno prehitela premog.

Po besedah Nicolasa Fulghuma, vodilnega analitika pri klimatskem analitskem središču Ember in glavnega avtorja nove analize to ni le dobra novica za podnebje, temveč znak veliko globlje strukturne spremembe globalnega energetskega sistema. Ta je pomembna, ker je proizvodnja elektrike največji svetovni vir toplogrednih plinov, hkrati pa je elektrika ključna tudi za razogljičenje drugih stebrov zelenega prehoda, kot sta promet in ogrevanje.

 

Poraba elektrike nenehno raste

 

Ključno dejstvo je, da se svetovno povpraševanje po elektriki iz leta v leto povečuje – zaradi električnih avtomobilov, tovarn, podatkovnih centrov, klimatskih naprav in podobno. Če zelena energija tega povpraševanja ne pokrije v celoti, se poveča poraba plina in premoga. Po besedah Fulghuma se od začetka tisočletja le petkrat ni zgodilo, da svet v enem letu ni povečal porabe fosilnih goriv za elektriko – štiri od teh let so bila izjemna zaradi gospodarskih pretresov, kot denimo finančne krize ali pandemije. Lansko leto pa je bilo povsem običajno leto gospodarske rasti in kljub temu poraba fosilnih goriv ni narasla, temveč je celo rahlo upadla, ker je zelena energija v celoti pokrila povpraševanje po elektriki.

Gonilna sila te spremembe je sončna energija, ki je lani obsegala kar 75 odstotkov vseh na novo zgrajenih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike, medtem ko je vetrna energija prispevala 24 odstotkov. Fulghum priznava, da so v analitskem središču Ember pričakovali upočasnitev rasti deleža sončne energije, a se je ta le pospešila – predvsem zato, ker se cene sončnih panelov nenehno znižujejo, gradnja zmogljivosti pa je hitra in se dobro prilagaja lokalnim potrebam. Za primerjavo: količine elektrike, pridobljene iz sončne energije, bi lahko v obdobju 2024–2025 dvakrat pokrile celotno porabo elektrike v Veliki Britaniji.

 

Skoraj neverjetno

 

Celo v ZDA, kjer Trump govori o »lepem premogu« in iskanju novih nahajališč, kar Fulghum diplomatsko opiše kot »precej težavno politično okolje za obnovljivo energijo«, delež zelene energije narašča. V republikanski trdnjavi zvezni državi Teksas sončne celice poganjajo kot gobe po dežju, sončna energija pa je tam leta 2025 prehitela premog kot vir električne energije. Za primer lahko vzamemo tudi našo sosedo Madžarsko, ki je danes največja proizvajalka sončne energije na prebivalca v EU, čeprav je bila tam vlada dolga leta skeptična do podnebnih ukrepov. V Pakistanu so milijoni prebivalcev zaradi predragega električnega omrežja sami začeli nameščati sončne panele na strehe.

Fulghum poudarja, da danes zelena energija napreduje sama od sebe, brez potrebe po političnem pospeševanju. Tehnologija je zdaj zrela, poceni in preprosta za financiranje ter gradnjo. To odpira posebno priložnost za države v razvoju, kot sta Indija in Indonezija: namesto da bi za zadovoljitev naraščajočih energetskih potreb – tako kot nekoč Kitajska – zgradile na tisoče termoelektrarn, lahko zdaj to fazo preskočijo ter energijo za rastoče gospodarstvo pridobijo neposredno iz sonca in vetra. Tako Kitajska kot Indija sta lani prvič zgradili dovolj sončnih in vetrnih zmogljivosti, da je poraba premoga za elektriko dejansko upadla, kar je še posebej pomembno, ker gre za dve največji porabnici premoga na svetu.

________________________________________________________

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Za danski original verdensbedstenyheder.dk pripravil Anders Seneca Bang, slovensko različico pa prilagodila Katja Gajgar.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Translate »