Čebele in drugi opraševalci imajo ključno vlogo pri pridelavi hrane in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Njihovo varovanje zahteva skrb za življenjske prostore, spremljanje zdravja čebel in sodelovanje med državami. Projekt »Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji«, ki ga s partnerji izvaja ADRA Slovenija, to povezanost približuje skozi čebelarstvo, zasaditev dreves in izmenjavo znanja.
Ko govorimo o čebelah, pogosto najprej pomislimo na med. Toda njihov največji pomen za naravo in ljudi se kaže v opraševanju. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je od opraševalcev vsaj delno odvisnih približno tri četrtine vrst najpomembnejših kmetijskih rastlin na svetu. Živali, predvsem žuželke, oprašujejo tudi več kot 80 odstotkov cvetočih rastlinskih vrst.
Ob medonosnih čebelah pomembno delo opravljajo tudi divje čebele, metulji in drugi opraševalci. Njihova raznolikost pomaga zagotavljati opraševanje različnih rastlin, zato varovanje opraševalcev zahteva ohranjanje življenjskih prostorov in virov hrane tako za gojene kot za prostoživeče vrste.
V državah globalnega juga pogosto obstajajo bogati, a ranljivi ekosistemi, ki jih ogrožajo krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo in podnebne spremembe. Uvajanje trajnostnih čebelarskih praks lahko spodbuja varovanje naravnih območij, saj lokalne skupnosti dobijo neposredno gospodarsko korist od ohranjanja okolja. Čebelarstvo tako postane orodje za zaščito gozdov, travnikov in drugih življenjskih prostorov ter za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.
Drevesa kot podpora čebelam in skupnosti
Izguba življenjskih prostorov, intenzivne kmetijske prakse, uporaba pesticidov, bolezni in podnebne spremembe ogrožajo opraševalce. Njihovo varovanje je zato tesno povezano z načinom upravljanja okolja.
V projektu ADRA Slovenija v Zambiji se skrb za okolje povezuje z ustvarjanjem možnosti za preživetje žensk in njihovih družin. Čebelarke spoznavajo, da je uspešnost njihovega dela odvisna tudi od rastlin, ki čebelam zagotavljajo pašo, in od ohranjenega okolja v bližini čebelnjakov.
Špela Kalan, vodja Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske (ČRICG), je med terenskim obiskom spremljala tudi okoljske dejavnosti projekta.
»Med terenskim obiskom projekta v Zambiji smo videli, da zasaditev 20 hektarjev površin z drevesi blaži posledice podnebnih sprememb, zagotavlja življenjski prostor različnim živalskim vrstam in čebelarjem nudi zavetje pred vročim afriškim soncem,« je povedala.
Po njenih besedah je projekt pomembno prispeval tudi k ozaveščanju udeleženk o povezanosti čebelarstva in varovanja narave.
»Uporabnice so spoznale, da bodo pridelale več medu, če bodo dobro skrbele za drevesa in medovite rastline v okolici. V medonosnem parku, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta, so nam pokazale tudi sadike in mlada drevesa, ki jih vzgajajo, da bi varovale okolje in biotsko raznovrstnost ter čebelam zagotavljale hrano in senco,« je pojasnila Kalan.
Skrb za drevesa tako dobiva neposreden pomen v vsakdanjem življenju čebelark. Ohranjanje okolja podpira njihovo dejavnost, možnost zaslužka pa dodatno spodbuja dolgoročno skrb za naravne vire.
Zdravje čebel zahteva izmenjavo znanja
Poleg zagotavljanja paše je pomembno tudi spremljanje zdravja čebeljih družin. Bolezni in zajedavci predstavljajo tveganje, pri njihovem preprečevanju pa imajo pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, ustrezna diagnostika in previdnost pri premikih čebel. Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) zato določa ukrepe za mednarodno trgovanje in premike čebel, namenjene preprečevanju vnosa bolezni na nova območja.
Globalizacija in podnebne spremembe povzročajo hitro širjenje bolezni, škodljivcev in invazivnih vrst. Kar se danes pojavi na enem delu sveta, lahko v nekaj letih postane težava tudi drugje. Zato je mednarodno sodelovanje na področju spremljanja zdravja čebel izjemnega pomena.
Države globalnega juga se pogosto soočajo z boleznimi in paraziti, ki jih evropski čebelarji še ne poznajo, medtem ko se evropske države spopadajo z izzivi, ki se lahko pozneje pojavijo tudi drugod. Izmenjava raziskovalnih ugotovitev, diagnostičnih metod in preventivnih ukrepov omogoča hitrejše prepoznavanje tveganj ter učinkovitejše ukrepanje.
Takšno sodelovanje prispeva tudi k razvoju znanosti, saj raziskovalci pridobivajo širši vpogled v vplive podnebnih sprememb, migracij škodljivcev in prilagajanja čebel različnim okoljskim pogojem. Posledično so bolje zaščiteni tako opraševalci kot tudi kmetijska proizvodnja.
Izmenjava znanja med slovenskimi strokovnjaki in zambijskimi čebelarkami lahko pomaga pri prepoznavanju sprememb v čebeljih družinah in razumevanju tveganj. Hkrati terenske izkušnje slovenskim udeležencem omogočajo spoznavanje čebelarjenja v drugačnih podnebnih razmerah. Takšno sodelovanje odpira prostor za primerjavo praks in iskanje rešitev, prilagojenih lokalnemu okolju.
Varovanje opraševalcev je naložba v prihodnost
Projekt v Zambiji kaže, kako se lahko čebelarstvo poveže z obnovo okolja in krepitvijo lokalnih skupnosti. Zasaditev dreves, vzgoja medovitih rastlin in izobraževanje čebelark dopolnjujejo skrb za čebele z razumevanjem širšega ekosistema.
Opraševalci povezujejo rastline, živali in ljudi. Njihovo varovanje zato pomeni tudi skrb za raznoliko prehrano, ohranjeno naravo in možnosti preživetja skupnosti. Mednarodno sodelovanje lahko to skrb okrepi z znanjem, ki nastaja v različnih okoljih in se razvija skozi skupno delo.
Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji
Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.
Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Zaključil se je Teden ADRA 2026
Čebele za varnejšo prehrano in več možnosti za življenje doma
ADRA Slovenija tudi letos aktivna ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja
Globalno in lokalno o trajnostnem razvoju z otroci in mladimi v Murski Soboti
Vloga izobraževalcev o trajnostnem razvoju v lokalnih skupnostih
Izšel je priročnik UČITI ZA SVET, V KATEREM ŽELIMO ŽIVETI