Hitro spreminjajoči se geopolitični kontekst, kriza COVID-19 in začetek programskega cikla za novi instrument sosedstva, razvoja in mednarodnega sodelovanja (NDICI) – Global Europe ponujajo EU priložnost za bolj strateško sodelovanje z državami s srednjim dohodkom (MIC), trdita Mariella Di Ciommo in Katja Sergejeff (ECDPM) v prispevku Getting up to speed: The EU and the development in transition agenda.
Spodbuda za močnejše sodelovanje izhaja iz dejstva, da so nekatere države s srednjim dohodkov zelo pomembne za uresničevanje nekaterih mednarodnih ciljev EU, na primer podnebnih sprememb, in uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Kljub desetletni razpravi in pomembnim izkušnjam na področju sodelovanja je bilo sodelovanje EU z deželami s srednjimi dohodki posamično in ni imelo jasne politične usmeritve. Sklepi Sveta na to temo, pripravljeni v času portugalskega predsedovanja Svetu Evropske unije, so dober začetek za zapolnitev te vrzeli. Toda potrebno bodo nadaljnji koraki za operacionalizacijo političnih usmeritev in oblikovanje prihodnjega sodelovanja s temi državami.
Nekateri koraki bodo za uresničitev potrebovali veliko politične in birokratske energije. Načrtovanje NDICI-Global Europe bi lahko spodbudilo bolj prilagojeno in agilno sodelovanje z državami s srednjimi dohodki.. Sodelovanje mora temeljiti na priznavanju raznolikosti teh držav, obravnavati izzive prehoda med razvojnimi mejniki in pametno uporabljati različna orodja EU. Pobude Team Europe in naklonjenost skupnemu načrtovanju programov NDICI – Global Europe ponujajo več prostora za komplementarnost med EU in državami članicami EU in temeljijo na pristopih držav članic k sodelovanju z državami s srednjimi dohodki. Treba je odpraviti tudi več institucionalnih ozkih grl, da bi s tem spodbudili več sinergij v zunanjem delovanju EU.
Več v prispevku: Getting-Up-To-Speed-EU-Development-In-Transition-Agenda-ECDPM-Discussion-Paper-302-2021
Na fotografiji: Vas v Indoneziji. Foto: World Bank
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
