Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč

Najboljše novice iz sveta

Podnebne spremembe tema nove izdaje Najboljših novic iz sveta

Najboljše novice iz sveta so ponovno izšle v slovenščini. Osrednja tema tokratnega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, so podnebne spremembe. Izdajo tudi tokrat koordinira platforma SLOGA, Najboljše novice iz sveta pa so tudi del 10. Slovenskih razvojnih dni in Tedna globalnega učenja 2019.

Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.

Preberi več

KAJ SO NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA?

Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive. Naše delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo skrajne revščine, zmanjšanje globalnih neenakosti in boj proti podnebnim spremembam. Verjamemo, da dobro znanje ustvarja upanje in da navade ustvarjajo motivacijo za akcijo.

Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Uredništvo slovenske izdaje:

Urednica: Patricija Virtič, SLOGA – Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč

Priprava prispevkov: Ana Kalin, Jana Lampe in Patricija Virtič

Grafično oblikovanje: Svetilka, d.o.o.

Izdala: SLOGA Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč s podporo danske agencije za mednarodni razvoj Danida in Ministrstva za zunanje zadeve RS.

 

Uredništvo danske izdaje:

Novinarja: Thomas Gringer Jakobsen in Anders Seneca Bang
Grafično oblikovanje: Lauge Eilsøe-Madsen

Grafike: Josephine Jensen

Urednica: Sophie Rytter

Glavni urednik: Thomas Ravn-Pedersen

Kaj so podnebne spremembe?

Podnebje je značilnost vremena na nekem območju v daljšem časovnem obdobju. Prav trajanje opazovanja ga loči od vremena, ki je opis stanja v ozračju v nekem trenutku na izbranem kraju. V širšem smislu Zemljino podnebje pomeni stanje podnebnega sistema, ki temelji na medsebojnih odnosih petih sestavnih delov: ozračja, rek in oceanov, ledenega pokrova, kopnega in vegetacije. Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji ali na njenih posameznih območjih. Spreminjanje je sicer splošna značilnost podnebja, vendar je hitrost in velikost sprememb v zadnjem stoletju izjemna. Podnebne spremembe zato veljajo za enega največjih sodobnih izzivov pred katerimi se je znašlo človeštvo. Izvirajo iz segrevanja podnebnega sistema (oziroma globalnega segrevanja) in so fizikalno izmerjeno dejstvo. Opazne so v vseh delih Zemljinega podnebnega sistema: temperatura zraka narašča, spreminjajo se značilni padavinski vzorci, segrevajo se oceani, spreminjajo se njihovi tokovi, dviga se višina morske gladine, krči se površina pokrita z ledom in snegom, posledično se zmanjšuje zaloga zamrznjene sladke vode, spreminjata se avtohtono rastlinstvo in živalstvo, premikajo se rastlinski pasovi. Mnogih opazovanih sprememb v zadnjem stoletju zgolj naravni dejavniki ne morejo pojasniti.

Preberi več

Posledica podnebnih sprememb

Kakšne so projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji ob koncu 21. stoletja? KLIKNI ZA INFOGRAFIKO

TRIJE MITI O PODNEBJU – IN ZAKAJ SO PROBLEMATIČNI

Razprave o podnebju so pogosto polne zmotnih prepričanj. Poglejmo podrobneje najbolj razširjene mite o podnebju.

MIT 1

PRIHAJA NOVA TEHNOLOGIJA, KI NAS BO REŠILA

Mnogi upajo, da podnebno krizo lahko rešijo nove tehnologije, na primer, da lahko iz zraka očistimo CO2. Vendar pa je polaganje upov v novo obstoječe tehnologije nevaren mit, ki odmika pogled od dejanskih težav, pojasni profesor Brian Vad Mathiesen, raziskovalec energetskih sistemov na Univerzi v Aalborgu. »Veliko je prividov novih tehnologij, ki domnevno rešujejo vse probleme,« pravi Mathiesen. Boji se, da je upanje na revolucionarno tehnologijo izgovor, ki stoji na poti do obsežne družbene preobrazbe, potrebne za zmanjšanje izpustov – in dlje kot povzročamo velike izpuste, težje jih bo kasneje znižati. »Približno 95 % tehnologij, ki jih potrebujemo do leta 2050, danes že poznamo in večina jih je tako poceni, da bi jih lahko v velikem obsegu zlahka že začeli uporabljati,« pravi. »Zaradi političnih razlogov ne gre hitreje. Ne zato, ker tehnologije ne bi bilo.«

MIT 2

PREPOZNO JE, DA BI KARKOLI NAREDILI

Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, vendar zaradi tega ni vse izgubljeno. Leta 2015 so se države dogovorile, da bodo globalno segrevanje obdržale pod 2 stopinjama Celzija, cilj pa je ostati pod 1,5 stopinje Celzija segrevanja. Od takrat se izpusti CO2 niso znižali, zato bo težko doseči cilj 1,5 stopinje Celzija. Po mnenju Medvladnega panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) bo to od nas zahtevalo, da izpuste do leta 2030 prepolovimo, do 2050 pa jih skoraj izničimo. Nekateri dvomijo, ali je mogoče svet tako hitro spremeniti. Vendar imamo še vedno možnost, da se izognemo dvigu temperature za več kot 2 stopinji Celzija, in še večjo možnost, da se izognemo višjim temperaturam, ob katerih bi posledice lahko bile katastrofalne. Zato je pomembno, kaj svet počne zdaj.

MIT 3

VZROK ZA SEGREVANJE JE PRENASELJENOST

V razpravah o podnebnih spremembah velikokrat slišimo, da je vzrok zanje hitro rastoče prebivalstvo v revnih državah. Tovrstno prepričanje je zmotno iz dveh razlogov. Prvič, svetovno prebivalstvo danes narašča počasneje kot v preteklosti. Do leta 2100 pa naj bi se rast umirila. Drugič, ljudje v revnih delih sveta povzročijo zelo malo izpustov CO2. Leta 2016 je Severna Amerika proizvedla 18 odstotkov vseh izpustov CO2, medtem ko tam biva zgolj 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Nasprotno je 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v afriških državah, skupaj proizvedlo le 4 odstotke vseh izpustov CO2. Primerjamo lahko tudi dve veliki državi – Indijo in Kitajsko. Obe imata nekaj več kot 1,3 milijarde prebivalcev. V preteklosti je Kitajska izpuščala 15 odstotkov vseh toplogrednih plinov, Indija pa le 4 odstotke celotnih izpustov, pravijo podatki World Resource Institute. Prenaseljenost je v nekaterih državah resnična težava in lahko povzroči krčenje gozdov, ki vplivajo na podnebje. Vendar so podnebne spremembe, ki jih občutimo danes, predvsem posledica zelo visokih izpustov CO2 v bogatih državah.

Novice

Majhna dejanja za velike spremembeMajhna dejanja za velike spremembe

Tudi Slovenija si prizadeva pokazati, da obstaja drugačna razvojna pot, ki ni škodljiva našemu okolju, podnebju in družbi. Želimo pokazati možnosti razvojnih poti, ki so okolju in človeku prijazne oz. trajnostne, ter vse priložnosti, ki jih trajnostni razvoj prinaša.

Slovenske nevladne organizacije zato izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, z namenom izboljšati življenja posameznikov in skupnosti. Skupaj prispevajo k doseganju ciljev podnebne politike in prilagajanja podnebnim spremembam, s tem pa k zmanjševanju neenakosti na globalni ravni. Izvajajo projekte, ki bodo zagotovili, da bo okolje v katerem živimo, v prihodnje omogočalo boljše življenje. Za vse.

Preberi več

Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik!

Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik!

V sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II je začel izhajati dvomesečni e-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce. Izobraževalce vabimo, da se nanj naročijo in tako novosti prejmejo v svoj e-poštni nabiralnik. Novice s področja...

Preberi več
Indeks enakosti spolov 2022 razkriva (pre)počasen napredek

Indeks enakosti spolov 2022 razkriva (pre)počasen napredek

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je objavil indeks enakosti spolov za leto 2022, ki kaže, da je napredek v EU izredno počasen, saj se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 0,6 točke. Posledično znaša povprečna ocena EU zdaj 68,6 od 100 točk, kar je...

Preberi več
Najboljše novice iz sveta letos posvečene miru, pravičnosti in močnim institucijam

Najboljše novice iz sveta letos posvečene miru, pravičnosti in močnim institucijam

Ob obletnici sprejetja Agende 2030 za trajnostni razvoj in ciljev trajnostnega razvoja (25. september) so v slovenščini tudi letos izšle Najboljše novice iz sveta. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, ponovno koordinira...

Preberi več
Evropski teden trajnostnega razvoja 2022

Evropski teden trajnostnega razvoja 2022

V državah EU bo letos že osmič zapovrstjo od 20. do 26 septembra 2022 potekal Evropski teden trajnostnega razvoja (ETTR), ki spodbuja organizacijo dogodkov in drugih aktivnosti za ozaveščanje o trajnostnem razvoju. Pobuda je povezana z uresničevanjem Agende 2030 za...

Preberi več
Evropska unija napreduje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Evropska unija napreduje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja

Statistični urad EU Eurostat je objavil poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU za leto 2022. Poročilo „Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v...

Preberi več
Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030

Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030

Evropska komisija je predstavila 100 mest v EU, ki bodo sodelovala v misiji EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, imenovani tudi misija Mesta. Izmed 377 prijavljenih mest so se na končni seznam uvrstila mesta iz vseh 27 držav članic in 12 mest...

Preberi več

Za podnebno financiranje v partnerskih državah je Slovenija leta 2018 namenila skupno 4,3 mio EUR, kar predstavlja 16-odstotno povečanje glede na leto prej.

WBN svet v številkah
WBN grafika
Kaj lahko storim WBN
Translate »