Mreža za prostor in mreža Plan B za Slovenijo sta na MOP podali odziv na osnutek Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050. Opozarjata, da bi morala biti dolgoročna podnebna strategija nacionalni podnebni dogovor in bi morala določiti krovne usmeritve tako za pripravo drugih strateških sektorskih dokumentov, kot za delo bodočega vladnega organa za podnebno ukrepanje.

Ne glede na to, da je strategija strukturirana po področjih, je nepregledna in  predstavlja le okvir oziroma podlago za strateško odločanje. Poleg tega, da manjka še vsebina nekaterih poglavij, manjka bistveni del – kakšne so strateške odločitve na podlagi konteksta, ki ga obstoječe besedilo podaja. Dolgoročna podnebna strategija bi morala biti krovni dokument, ki, komplementarno Strategiji razvoja Slovenije 2030, dolgoročno do 2050 zarisuje strateške namere Slovenije, da pride do podnebne nevtralnosti s pravično in trajnostno tranzicijo. Dejansko pa strategija vse odločitve o namerah, katerih nosilec bi morala biti, prepušča drugim strateškim dokumentom, dogovoru in organom, ki bodo šele nastali. Skratka ni strategija prehoda v podnebno nevtralno Slovenijo, je le (pomanjkljiva) podlaga zanjo. Tako večino “odločitev” prelaga na revizijo NEPN 2023, Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (npr. energetsko izkoriščanje hidroenergije), Strategijo ogrevanja in hlajenja z geotermalno energijo, Strategijo industrijske politike, prenehanje rabe premoga pa na Strategijo za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Predvsem pa je vse, kar bi morala strategija določiti, preloženo na v strategiji predvideno bodočo delovno skupino za podnebni dogovor, ki naj bi se razvila v službo vlade za podnebni dogovor, ta pa naj bi pripravila načrt Slovenskega podnebnega dogovora.

Celoten odziv.

 

Translate »