© CAL FIRE V predmestju Palisades v Los Angelesu v Kaliforniji gori gozdni požar.
Glede požarov v naravi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, smo v novem obdobju, zato mora biti pristop k reševanju teh požarov drugačen.
Smrtonosni požari, ki so zajeli območje Los Angelesa, uničili celotne skupnosti in povzročili večmilijardno škodo, kažejo, zakaj morajo države več vlagati v zaustavljanje teh uničujočih požarov, še preden se začnejo.
To je zelo potrebno, saj se intenzivnost, pogostost in trajanje požarov v naravi zaradi podnebne krize in sprememb v rabi tal hitro povečuje, je dejala Amy Duchelle iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
„Zgodovinsko gledano se je veliko pozornosti namenjalo zatiranju, vendar je treba veliko več namenov in naložb nameniti preprečevanju,“ je ta teden povedala Dianne Penn za UN News.
Višji gozdarski uradnik in vodja skupine FAO za gozdove in podnebje je pojasnil, kako agencija ZN pomaga državam pri spodbujanju celostnega obvladovanja požarov in zakaj morajo pri tem sodelovati vsi.
Intervju je bil prirejen zaradi dolžine in jasnosti.
Amy Duchelle: Za požare v naravi so v osnovi potrebne tri sestavine: vir goriva, vroče in suho vreme ter vir vžiga, v Los Angelesu pa so se pojavile vse tri sestavine, vključno z močnim vetrom, zaradi katerega so požari še naprej nenadzorovano goreli.
Ogenj za človeštvo ni nekaj novega. Požare ljudje uporabljajo že tisočletja in dejansko so tradicionalno in pomembno orodje za upravljanje zemljišč in kmetovanja za male lastnike in avtohtona ljudstva, zlasti v državah v razvoju.
Ogenj je tudi del zemeljskega sistema že več sto milijonov let in se pojavlja v vseh biomih kopenske vegetacije in na vseh celinah, razen na Antarktiki. Vendar opažamo, da se vzorci zdaj spreminjajo v smislu intenzivnosti, pogostosti in trajanja ekstremnih požarov v naravi.
Novice ZN: Ali vemo, koliko sveta je prizadetega zaradi požarov v naravi in kakšne so posledice?
Amy Duchelle: Po ocenah požari letno prizadenejo od 340 do 370 milijonov hektarjev zemeljske površine, kar vključuje približno 67 milijonov hektarjev gozdnih površin.
Pogosto je pozornost javnosti na požare v naravi usmerjena na razmere, kot so trenutno v Los Angelesu, kjer so slike opustošenja naravnost grozljive. Mislim, in mnogi pravijo, da smo v novem obdobju v smislu požarov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, katastrofalnih požarov, zato mora biti pristop k reševanju teh požarov drugačen.
V preteklosti se je veliko pozornosti namenjalo gašenju, vendar je treba veliko več namenov in naložb nameniti preprečevanju, torej resničnemu reševanju vprašanja požarov v naravi, še preden požari sploh začnejo goreti. Številne države so že uvedle številne od teh vidikov, vendar je potrebno še veliko dela.
Poslušajte avdio različico intervjuja tukaj.
Novice ZN: Omenili ste vlogo podnebnih sprememb pri požarih v naravi. Svetovna meteorološka organizacija (WMO), agencija ZN za vreme, je pravkar potrdila, da je bilo leto 2024 najbolj vroče leto v zgodovini. Kot ste dejali, smo v novem obdobju.
Amy Duchelle: Projekcije kažejo, da se bodo v prihodnjih letih intenzivnost, pogostost in obseg požarov v naravi znatno povečali, kar je zelo zaskrbljujoče, tudi zato, ker se zaradi toplejših razmer požari v naravi ne le širijo, temveč se ob njih v ozračje sprošča tudi ogljikov dioksid, kar dodatno prispeva k podnebni krizi, in tako dejansko postane začaran krog, iz katerega je težko izstopiti.
Novice ZN: Povejte nam o delu FAO na področju požarov v naravi.
Amy Duchelle: FAO ima dolg program za spodbujanje celostnega obvladovanja požarov in skušamo narediti točno to, o čemer sem govorila prej: podpreti države pri povečanju njihovih zmogljivosti za celostno obvladovanje požarov, pri čemer se veliko bolj osredotočamo na preprečevanje kot le na gašenje in odzivanje.
Spodbujamo jih s tako imenovanimi petimi R. Prvi je pregled in analiza požarnih razmer v določeni državi ali kraju. Drugi je zmanjševanje tveganja, to pa je dejansko razumevanje, kako zmanjšati tveganja za uničujoče požare v naravi.
Tretji je pripravljenost, torej pripravljenost s protokoli in postopki za spopadanje z gozdnimi požari, ko se ti zgodijo. Četrti je odzivanje. Požari v naravi bodo še naprej goreli, zato je treba poskrbeti za dobro gašenje požarov, dobre mehanizme odzivanja in ekipe.
Peti cilj je obnova, ne le celotne infrastrukture in uničenih mestnih območij, temveč tudi ekosistemov. Desetletje ZN za obnovo ekosistemov (2021-2030), v katerem smo zdaj, je dejansko sredstvo za spodbujanje obnove po požarih.
Gasilec se bori z gozdnim požarom.
Novice ZN: Omenili ste gašenje požarov. Ali to pomeni, da morajo države spremeniti svoje načine gašenja požarov, na primer, da se osredotočijo na območja hiš in zemljišč in ne le na posamezne hiše ali lokacije?
Amy Duchelle: Mislim, da je požar v Los Angelesu resnično izpostavil omejitve pri gašenju požarov, ki so tako nenadzorovani. Lahko imate najboljši sistem gašenja požarov na svetu in Kalifornija je znana po svojih gasilskih zmogljivostih, vendar tudi v takšnih razmerah obstajajo omejitve pri gašenju požarov v naravi.
Zato se moramo osredotočiti na preprečevanje, zmanjševanje tveganja in pripravljenost. Poleg tega je bilo veliko naložb namenjenih odzivanju in nato obnovi, kar je izredno drago. Škoda in izgube teh katastrofalnih požarov gredo v milijarde dolarjev, večje finančne naložbe v preprečevanje pa bi lahko potencialno znižale stroške dejanskega odzivanja in sanacije.
Novice ZN: Kaj lahko splošna javnost stori za preprečevanje, zmanjševanje tveganja in pripravljenost?
Amy Duchelle: To je vprašanje celotne družbe in vsakdo ima pri tem svojo vlogo. Mislim, da začenjamo razumeti tudi to, da se koncept požarnih sezon spreminja in da je to vprašanje treba reševati vse leto, tudi ko ti požari ne gorijo.
Za večino požarov je prvotno odgovoren človek, zato je treba razumeti, ali gre za nesrečo, malomarnost ali način vzpostavitve infrastrukture, in razumeti, da obstajajo načini za spodbujanje celostnega ravnanja pri obvladovanju požarov z ozaveščanjem o izobraževanju; nekakšen pristop „vse roke na krovu“. To očitno ni samo vprašanje gozdarstva. Gre za vse sektorje in vse ravni družbe.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
