Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 že od samega začetka priznava pomen močne nacionalne statistike. Zato sta krepitev statističnih zmogljivosti in razvoj merjenja napredka na področju trajnostnega razvoja cilja 17 Krepitev sredstev za izvajanje in oživitev globalnega partnerstva za trajnostni razvoj. Ker se cilji trajnostnega razvoja izvajajo na nacionalni ravni, je razumevanje nacionalne razpoložljivosti kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja ključnega pomena za uspeh agende.
Za merjenje napredka pri doseganju 169 ciljev 17 ciljev trajnostnega razvoja je bil leta 2016 razvit globalni okvir kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja. Ta okvir vključuje 231 statističnih kazalnikov, od katerih mnogi vključujejo več podkazalnikov.
Od vzpostavitve globalnega nabora kazalnikov leta 2016 je bilo veliko doseženega. Čeprav je razpoložljivost podatkov še vedno velik problem, se je stanje precej izboljšalo. Leta 2016 je bilo za večino držav (običajno pa ne za vse) na voljo le približno 35 odstotkov kazalnikov, medtem ko jih bo konec leta 2024 na voljo 69 odstotkov. Leta 2016 za vsaj 36 odstotkov kazalnikov (ker so bili novi in niso imeli uveljavljene metodologije) sploh ni bilo na voljo nobenih podatkov, medtem ko jih je zdaj le 2 odstotka.
Na žalost to ne pove celotne zgodbe o razpoložljivosti podatkov. Medtem ko so podatki v globalni podatkovni zbirki ključnega pomena, so podatki, ki so na voljo znotraj držav, vsaj enako pomembni. Cilji trajnostnega razvoja se izvajajo v državah, namen statističnih podatkov za cilje trajnostnega razvoja pa je obveščanje javnosti in omogočanje oblikovalcem politik, da sprejemajo utemeljene odločitve o tem, kako jih najbolje oblikovati in izvajati. Brez zanesljivih podatkov o kazalnikih ciljev trajnostnega razvoja znotraj držav bo doseganje ciljev veliko težje.
Zanimivo je, da podatki, ki so na voljo v globalni podatkovni zbirki, niso nujno na voljo znotraj držav in obratno. Nekatere države pripravljajo kazalnike z majhnimi razlikami glede na kazalnike v globalni zbirki podatkov, na primer zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo pripravo v skladu z mednarodno metodologijo. Številne države, zlasti v regiji UNECE, imajo nacionalni nabor kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja, ki vključuje dodatne kazalnike, ki niso del globalnega okvira kazalnikov, vendar so lahko pomemben vir za nacionalno izvajanje ciljev trajnostnega razvoja.
Za boljše razumevanje razpoložljivosti kazalnikov v državah je usmerjevalna skupina UNECE za statistiko ciljev trajnostnega razvoja pripravila vrsto izdelkov. Orodje, namenjeno predvsem nacionalnim statističnim uradom za samoocenjevanje razpoložljivosti njihovih kazalnikov, ki lahko služi tudi kot orodje za vodenje projektov za usklajevanje statistike SDG, in novo publikacijo Guidance on Assessing and Conceptualizing SDG indicator availability. Publikacija usmerja države in mednarodne organizacije, kako oceniti, kaj je na voljo na nacionalni ravni, pomaga oblikovati skupni jezik o tem, kaj pomeni, da je kazalnik na voljo, odločiti, katere podrobnosti so lahko pomembne, in kako sporočiti rezultate ocene. V ta namen poskuša odgovoriti na dve glavni vprašanji:
- Kdaj se šteje, da je kazalnik SDG na voljo, in kakšen kontekst je potreben, da so informacije o razpoložljivosti kazalnika primerne za uporabo?
- Kateri so realni in stroškovno učinkoviti načini za ocenjevanje razpoložljivosti za različne namene?
Smernice so objavljene kot dodatek k drugi izdaji CES Road Map on Statistics for Sustainable Development Goals, ki države usmerja, kako se spopasti z zapleteno nalogo merjenja doseganja ciljev Agende 2030. Načrt pogosto uporabljajo nacionalni statistični uradi v regiji UNECE in po svetu.
Orodje za samoocenjevanje, ki je bilo objavljeno v prvi polovici leta 2024, so preizkusile Nemčija, Švedska in Poljska, med vajo o njegovi uporabi na delavnici UNECE 2024 o statistiki za cilje trajnostnega razvoja pa je bilo splošno priznano kot zelo dragoceno orodje.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
