V petek, 14. oktobra 2016, je v prostorih Narodnega muzeja Slovenije potekalo nacionalno srečanje vsebinskih mrež Slovenije z naslovom Družbena inovacija in nevladne organizacije. Srečanje je bilo organizirano kot ena izmed aktivnosti Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije, katerega ustanovna članica je tudi platforma SLOGA.

V moderirani razpravi, ki sta jo usmerjala Primož Jamšek in Jaka Kovač, so udeleženci najprej iskali osnovne gradnike družbene inovacije, da lahko posamezno inovacijo poimenujemo kot družbeno inovacijo. Strinjali so se, da so temeljni pogoji za to, da nekaj opredelimo kot družbeno inovacijo novost oz. aplikacija v preteklosti že uveljavljenih modelov v sodobni kontekst, splošna družbena korist, višja kakovost življenja, trajnostna rešitev, celovitost in vključevanje širšega družbenega konteksta, naslavljanje resničnih potreb v družbi in jedro pozitivnih sprememb v družbi.

Odprla se je tudi razprava glede enačenja pojmov socialna in družbena inovacija. Ker bi lahko uporaba besede »socialna« povzročila interpretacijo, da so to le družbene inovacije, ki rešujejo socialne probleme, so se prisotni strinjali, da se v strateških dokumentih uporablja besedna zveza »družbena inovacija«.

Nastala je naslednja definicija družbene inovacije, ki se bo lahko v nadaljnjem delovnem procesu še preoblikovala in dopolnjevala: »Družbena inovacija je celovita in vključujoča novost, ki naslavlja resnične potrebe in prinaša splošno družbeno korist. Izboljšuje kakovost življenja in s trajnostno naravnanostjo predstavlja jedro pozitivnih družbenih sprememb.«

Razpravo so nadaljevali z zapisom pogojev in okoliščin, ki so nujne, da se družbena inovacija lahko implementira ter postane trajna in trajnostna. Našli so tri ključne predpogoje. Prvi je odprt in vključujoč komunikacijski prostor, ki spodbuja inovativnost. Inovacija se mora odzivati na obstoječo družbeno potrebo, družba pa mora prepoznati smisel reševanja problema skozi to inovacijo. Za implementacijo družbene inovacije je potreben tudi ustrezen pravno-formalni okvir; kjer ga še ni, ga je treba oblikovati.

Za uveljavitev družbene inovacije so ključne njena prilagodljivost spremembam v družbi, fleksibilnost in prenosljivost. Inovacija ne sme povzročiti negativnih učinkov (ne v naravnem, ne v kulturnem, ne v socialnem ali katerem koli pogledu) in mora imeti tudi druge elemente trajnostne rešitve.

V tretjem sklopu so vsebinske mreže oblikovale nekaj izhodišč skupnih in ključnih družbenih inovacij, na katerih bodo tudi medsebojno sodelovale. Te so: razvoj participatornega učenja v sistemu izobraževanja, model čezsektorske obravnave družbenih potreb, razvoj novih modelov medgeneracijskega sodelovanja v lokalnih skupnostih, tematika migracij in vseživljenjsko učenje. Članice Konzorcija so ugotovile, da je za poglobljeno obravnavo teh izhodišč zmanjkalo časa, zato jih bodo razvijale na nadaljnjih skupnih sestankih.

 Konzorcij vsebinskih mrež NVO sestavljajo: Središče za zagovorništvo in informiranje o pravicah otrok in mladostnikov, Vsebinska mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo, Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, Asociacija, mreža NVO v kulturi – kultura za ustvarjalen razvoj, Mreža za prostor – za prostore sodelovanja, Mreža MINVOS – Center za razvoj izobraževalnih nevladnih, Vključen.si – Mreža za socialno vključenost II, Slovenska mreža prostovoljskih organizacij,  NVO varujejo naše zdravje, Slovenska mreža za izobraževanja starejših in medgeneracijsko sodelovanje, SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, Mreženje in krepitev nevladnih organizacije socialnega mladinskega dela, Opolnomočenje NVO za kakovostno izvajanje preventivnih programov na področju preprečevanja zasvojenosti, Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25×25.

Translate »