Letno srečanje Mednarodnega monetarnega sklada in Skupine Svetovne banke, ki poteka med 10-16. oktobrom 2022, spremljajo močni glasovi, da je potrebno institucije, oblikovane v 20. stoletju, spremeniti in prilagoditi potrebam 21. stoletja – med največjimi izzivi so podnebne spremembe in njihove posledice, predvsem za najranljivejše države.
Že na zasedanju Generalne skupščine OZN je premierka Barbadosa, Mia Amor Mottley, pozvala svetovne voditelje, da naj “uporabijo moč peresa” in uvedejo klavzule o naravnih nesrečah in pandemijah v dolgove držav globalnega Juga ter odpraviti sedanje ovire za dostop do finančne pomoči multilateralnih razvojnih bank.
Pozvala je k sprejetju globalnega dogovora, ki bi določil, da financiranje razvoja ne sme biti kratkoročno, temveč bi moralo biti v obliki vsaj 30-letnih posojil. “Svet je to prepoznal, ko je Veliki Britaniji dovolil sodelovanje pri refinanciranju obveznic iz prve svetovne vojne, ki so bile plačane šele pred osmimi leti, 100 let po začetku prve svetovne vojne,” je navedla primer.
https://media.un.org/en/asset/k17/k17gbmty51
Pred letnim srečanjem IMF in WBG so k reformi pozvali tudi v Centru za globalni razvoj (Center for Global Development), neodvisnem mislišču, med drugim k temu, da bi morali delničarji pozvati Svetovno banko in druge multilateralne razvojne banke, naj podajo javno izjavo, v kateri bodo poleg zmanjševanja revščine in skupne blaginje, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sprejeli kot ključno institucionalno prednostno nalogo. Več v izjavi.
Pripravil AK.