15. junij 2012
Eden od ciljev projekta Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan je tudi usposabljanje lokalnih mentorjev poklicnih izobraževanj. Mentorji so skupaj z drugim osebjem izobraževalnih središč (pisarna za registracijo, pisarna za iskanje ustreznih po potrebnih usposabljanj, pisarna za iskanje delodajalcev…) za povratnike pomembni tako z vidika poklicnega usposabljanja kot tudi kot svetovalci in opora povratnikom med procesom izobraževanja, iskanja zaposlitve in uspešne vključitve v družbo.
Številni povratniki se ob prihodu v Herat in v HELP ne znajo odločiti, kaj jih zanima oziroma kaj bi radi počeli v prihodnje. Zaradi popolnoma novih razmer, v katerih se znajdejo, je zato pomembno, da jih nekdo vodi od začetka izobraževanja do konca. Tako ne pride do izpada koristnikov, ki jih usposabljanje ne zanima in vidijo več koristi v občasnih delih, ki jih lahko opravljajo.
Zato za mentorje in ostale zaposlene v izobraževalnih središčih izvajam delavnice s področja zaposlitvenih veščin, ki jih lahko kasneje sami pripravijo tudi za povratnike. Na delavnicah razvijamo ključne osebne in socialne spretnosti, npr: izvajamo aktivnosti s področja raziskovanja in analiziranja osebnih vrednot in interesov ter spodbujanja motivacije za karierni management in učenje, zastavljanja ciljev in priprave osebnega poklicnega načrta, analiziranja in reševanja problemov, krepitve komunikacijskih spretnosti in timskega dela ter mreženja.
Tovrstne delavnice so pomembne za dvig samozavesti povratnikov ter jim pomagajo pri analiziranju lastnih interesov in poklicnih ciljev, kar dviguje motivacijo za učenje in dokončanje usposabljanja. Trenutno se HELP namreč sooča s težavo pomanjkanja in izpadanja predvsem moških koristnikov, saj se ti raje odločajo za priložnostna dela namesto za zaključek usposabljanje, za katerega niso motivirani in zainteresirani oziroma se v njem dolgoročno ne vidijo. Obenem se ukvarjamo z zastavljanjem poklicnih (in drugih) ciljev ter korakov postopnega doseganja le-teh. Tu je tudi za mentorje potrebno veliko vaj in aktivnosti, saj so zelo dobri v iskanju idej in predlogov, a teh ne znajo vzročno-posledično strukturirati oziroma jih tudi v praksi izvesti.
Ker poskušajo na HELPu spodbuditi sodelovanje med koristniki in vzpostavljanje kooperativ se ukvarjamo tudi s timskim delom, komunikacijskimi spretnostmi, razvijanjem podjetniških spretnosti (podjetnost) in kreativnostjo. Te vsebine so v Afganistanu še razmeroma neznane oziroma ne veljajo za pomembne, kar se vidi tudi med praktičnimi aktivnostmi. Večkrat se izkaže, da imajo zaradi pomanjkljive komunikacije, organizacije in koordinacije težave pri izvedbi nalog. Teh se lotijo prehitro, brez razmisleka, načrtovanja in razdelitve nalog oziroma vlog.
Tovrstne dejavnosti poleg že omenjenih spretnosti krepijo tudi medsebojno spoštovanje in toleranco, saj morajo udeleženci sodelovati med sabo in doseči skupni cilj. Večkrat sem namreč opazila, da se med sabo prekinjajo oziroma ne dovolijo drugim zaključiti stavka. Medsebojno spoštovanje in sodelovanje sta temelja za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj Afganistana, zato je potrebno tovrstne vrednote tu še bolj spodbujati.
Po mojem zaključku usposabljanja tukajšnjih trenerjev in predaji materiala mislim, da bi morala biti polovica udeležencev (od tega tretjina žensk) sposobna izvajati podobne delavnice za povratnike, še vedno pa bi občasno potrebovali dodaten vložek zunanjih izvajalcev in obnovitvene delavnice.
Katja Kumar