Sajga (srednjeazijska antilopa) je iz skoraj izumrle vrste prešla v neogroženo. Za to zgodbo o uspehu je veliko mednarodnega dela, ki lahko navdihne ljudi, da rešijo tudi druge vrste živali.
Ko so se v ledeni dobi po svetu sprehajali veliki mamuti in strašni sabljezobi tigri, so živeli skupaj z antilopo saigo. Od izginotja mamuta in sabljezobi tigra je minilo že 10.000 let, a antilopa saiga živi še danes.
»Antilopa saiga je vztrajna vrsta,« pravi Mette Boye, direktorica za okolje pri Svetovnem skladu za divje živali WWF na Danskem.
»Živela je ob boku drugih velikih živali, kot so mamuti in sabljezobi tigri, vendar so ti izumrli, medtem ko je saiga dejansko preživela na neki divji način. To nekaj pove o vrsti živali, s katero imamo opravka – gre za odporno vrsto.«
Toda antilopa saiga je danes le še komaj še prisotna, saj je bila vrsta kljub svoji trdoživosti tik pred izumrtjem.
Do leta 2003 se je v srednjeazijski državi Kazahstan, kjer živi velika večina teh živali, njihovo število zmanjšalo na 21.000. Po velikih nacionalnih in mednarodnih prizadevanjih za rešitev živali pred izumrtjem se je trend obrnil. Danes jih je 1,3 milijona. To pomeni, da je saiga s »kritično ogrožene« na mednarodnem rdečem seznamu prešla v »skoraj ogroženo« kategorijo.
Z drugimi besedami, prizadevanja za preživetje saige so zgodba o uspehu.
Človek je ogrozil antilopo
Da bi razumeli, zakaj je bila sicer vztrajna antilopa saiga na robu izumrtja, si moramo na kratko ogledati prelomnico v svetovni zgodovini: razpad Sovjetske zveze leta 1991. Saiga živi v Srednji Aziji v državah, kot sta Rusija in Kazahstan, nekdanjih sovjetskih državah.
»Po razpadu Sovjetske zveze je prišlo do velikega upada, deloma tudi zato ker se je močno povečalo število primerov divjega lova. Tako meso kot rogovi, ki so se uporabljali v naravnem zdravilstvu, so bili zelo iskani. Po razpadu Sovjetske zveze se je razdrobil tudi njihov življenjski prostor, zato saige niso bile več tako mobilne,« pravi Mette Boye iz WWF in pojasnjuje, da so se ljudje »naselili in zgradila se je infrastruktura. Narava se je na območjih, kjer so bile antilope in številne druge živali, umaknila. Tako so imele antilope manj proste narave.«
Toda antilope niso blizu izumrtja le zato, ker so jih ljudje streljali in v njihovih habitatih gradili hiše, ograje in ceste.
»Drugi pomembni razlog so podnebne spremembe. Podnebje v srednjeazijskih stepah, kjer živijo antilope, se spreminja. Tam, kjer so bile nekoč vodne jame, je bolj suho. Zato je dostop do vode težji. Podnebne spremembe so bile in so še vedno grožnja za antilope,« pravi Mette Boye.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.