Ob izteku leta 2015 in s tem tudi 15-letnega obdobja boja proti revščini v okviru razvojnih ciljev tisočletja so Združeni narodi zakorakali v še bolj ambiciozen seznam ciljev, ki bodo naslavljali celo vrsto družbenih izzivov do leta 2030.

»17 ciljev trajnostnega razvoja predstavlja skupno vizijo človeštva in družbeno pogodbo, sklenjeno med svetovnimi voditelji in prebivalstvom«, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon po sprejetju Agende 2030 za trajnostni razvoj septembra v New Yorku.

»Cilji predstavljajo seznam opravil za ljudi in planet ter načrt za uspeh«, je dodal o 17-ih ciljih, 169-ih podciljih za izkoreninjenje revščine, boju proti neenakostim in podnebnim spremembam v naslednjih petnajstih letih.

Agenda 2030 za trajnostni razvoj države poziva k pričetku prizadevanj za dosego sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja v naslednjih 15-ih letih. Cilji obravnavajo potrebe ljudi tako v razvitih državah kot tudi v partnerskih državah in hkrati poudarjajo, da nikogar ne smemo pustiti zadaj. Agenda naslavlja tri dimenzije trajnostnega razvoja: družbeno, gospodarsko in okoljsko, hkrati pa postavlja velik poudarek na mir, pravičnost in učinkovite institucije.

Mobilizacija sredstev za izvajanje, vključno s finančnimi viri, razvojem in prenosom tehnologije ter izgradnjo zmogljivosti, kot tudi vloga partnerstev sta bistvenega pomena za uresničevanje agende.

Cilji trajnostnega razvoja gradijo na razvojnih ciljih tisočletja: izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, doseganje univerzalne osnovnošolske izobrazbe, spodbujanje enakosti med spoloma in opolnomočenje žensk, zmanjševanje smrtnosti otrok, izboljšanje zdravja mater, boj proti HIV/AIDS-u, malariji in drugim boleznim, zagotavljanje okoljske trajnosti in razvoj globalnega partnerstva za razvoj.

Čeprav niso bili doseženi vsi razvojni cilji tisočletja, je bil velik dosežek zaznan na številnih področjih:

  • Dosežen je bil cilj zaustavitve širjenja malarije in postopno zmanjševanje primerov le-te. Od leta 2000 je bilo preprečenih 6,2 milijona smrtnih žrtev, povezanih z malarijo, od tega je 97 odstotkov otrok.
  • Globalno se je delež ljudi, ki živijo v skrajni revščini, prepolovil. Največji napredek se je zgodil po letu 2000. Neto vpis v osnovne šole v regijah v razvoju je dosegel 91 odstotkov v primerjavi z 83 odstotki v letu 2000.
  • V primerjavi z letom 2000 je danes veliko več deklic v šoli, regije v razvoju pa v celoti dosegajo cilje o odpravi razlik med spoloma v primarni, sekundarni in terciarni izobrazbi. Globalna umrljivost mlajših od pet let se je zmanjšala za več kot polovico. Med letoma 1990 in 2015 je umrljivost otrok padla z 90 na 43 smrti na 1000 živorojenih otrok in z 12,7 milijonov v letu 1990 na skoraj šest milijonov, kljub rasti prebivalstva v regijah v razvoju.
  • Smrtnost mater se je od leta 1990 znižala za 45 odstotkov po celem svetu, največji upad se je zgodil po letu 2000. V Južni Aziji prišlo do 64-odstotnega upada med letoma 1990 in 2013, v Podsaharski Afriki pa do 49-odstotnega upada.
  • Nove HIV okužbe so se zmanjšale za 40-odstotkov med letoma 2000 in 2013. Do leta 2014 je 13,6 milijonov ljudi, okuženih s HIV, prejemalo protiretrovirusno terapijo, ki je preprečila 7,6 milijonov žrtev AIDS-a med letoma 1995 in 2013.
  • Uradna razvojna pomoč partnerskim državam se je med letoma 2000 in 2014 povečala za 66 odstotkov.

Vendar pa je bil napredek neenakomeren med regijami in državami ter je zadaj pustil milijone ljudi, še posebej revne in diskriminirane na podlagi spola, starosti, invalidnosti, etničnosti ter geografske lokacije. Za dosego najbolj ranljivih skupin ljudi so potrebna usmerjena prizadevanja.

Ravno tukaj se pričakuje največjo vlogo ciljev trajnostnega razvoja. Tematski poudarki so na izkoreninjenju revščine in lakote, dobrem zdravju, kakovostni izobrazbi, enakosti med spoloma, čisti vodi ter urejenih sanitarijah, dostopni in čisti energiji, dostojnih delovnih mestih ter gospodarski rasti, inovacijah, zmanjšani neenakosti, trajnostnih mestih, odgovorni porabi, podnebnih ukrepih, neonesnaženih oceanih in zemlji ter partnerstvu za doseganje omenjenih ciljev. Novi cilji so stopili v veljavo z novim letom.

Konferenco o podnebnih spremembah v Parizu v decembru 2015 so mnogi označili kot prvo pravo preizkušnjo politične volje za implementacijo Agende 2030 za trajnostni razvoj.

»Sporazum v Parizu predstavlja zmago za ljudi, planet in multilateralizem. Prvič v zgodovini so se vse države na svetu zavezale k zmanjšanju emisij, krepitvi infrastrukturne vzdržljivosti in delovanju doma ter v tujini za naslavljanje podnebnih sprememb. Z naslavljanjem podnebnih sprememb hkrati tudi korakamo k izpolnjevanju Agende 2030 za trajnostni razvoj«, je dejal Ban Ki-moon.

Izpolnjevanje te vizije je predvsem odgovornost držav, vendar pa bodo potrebna tudi nova partnerstva in mednarodna solidarnost. Vsakdo ima vložek in vsakdo mora prispevati. Ocene napredka bo treba opravljati redno v vsaki državi, z vključevanjem civilne družbe, gospodarstva in predstavnikov različnih interesnih skupin.

Na regionalni ravni bodo države izmenjevale izkušnje in naslavljale skupna vprašanja, v Združenih narodih pa bo na letni ravni Visoki politični forum za trajnostni razvoj (High-Level Political Forum on Sustainable Development) ocenjeval napredek na globalni ravni, prepoznaval vrzeli in nastajajoča vprašanja in priporočal korektivne ukrepe. Cilji trajnostnega razvoja bodo spremljani in pregledani z nizom globalnih kazalnikov. Ti podatki bodo zajeti v letnem poročilu o napredku ciljev trajnostnega razvoja.

Vir: UN News Centre

Translate »