Na pobudo Zavoda Global je v nedeljo 23. avgusta v Skuhni potekala spominska slovesnost »Sence suženjstva«, s katero so s povabljenimi gosti, govorci, glasbeniki in kulturniki obeležili mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev. Slavnostni govorec večera je bil piranski župan Peter Bossman, po več odličnih glasbenih nastopih pa sta z duetom »Nobody Knows the Trouble I’ve Seen« osupnili sestri Yebuah. Dogodku se pridružila tudi SLOGA s kampanjo »Tudi ti si globalni sosed«.
Večer je s poezijo Davida Diopa, francoskega pesnika senegalsko-kamerunskega rodu otvorila soustanoviteljica KUD Baobab, plesna pedagoginja Dalanda Diallo. S slavnostnim nagovorom je nato zbrane pozdravil župan mesta Piran Peter Bossman, ki je v svojem govoru spomnil na najtemačnejša obdobja v človeški zgodovini, na srhljiva, dolga stoletja zatiranja in ponižanja Afričanov v vseh pogledih in na posledice, ki jih vsi Afričani in njihovi potomci trpijo še danes. Svoj nagovor je Bossman zaključil optimistično, z mislijo na to, »da smo vsi ljudje in se imejmo radi«.
V nadaljevanju večera je publiko s svojim nastopom razvedril mešani afriški pevski zbor Sankofa, ki poje tradicionalne afriške pesmi. Zbor združuje Afričane, njihove potomce in prijatelje ter spodbuja razvoj in širjenje afriških kultur ter zavesti po celotni Sloveniji. Pred glasbe željnim občinstvom je zbor Sankofa nastopil s pesmijo »Ishe Komborerai Afrika«, kar v prevodu pomeni »Bog blagoslovi Afriko«. Po besedah članov zbora so jo posvetili ljudem, ki so bili in še vedno so žrtve nepravičnih družbenih sistemov.
Slovesnost se je nadaljevala z bobnarskim nastopom. S svojim tolkalskim vložkom je nastopil Issiaka Sanou, v Sloveniji živeči kulturnik, tolkalist in priznan učitelj tolkal, ki prihaja iz Burkine Faso. Njegov rojak, pevec Thomas Diarra, ki je trenutno na glasbenem gostovanju v Sloveniji, je zapel zelo znano pesem enotnosti, »Afri Denou«oz. otroci Afrike.
Moderatorka večera je v drugem delu slovesnosti pozornost preusmerila na afriški holokavst. Po besedah ustanovitelja Zavoda Global in idejnega pobudnika večera Maxa Shonhiwa Zimanija, se: “termin Maafa ali afriški holokavst nanaša na petsto-letno trpljenje ljudi afriškega izvora, zaradi zasužnjevanja, imperializma, kolonializma, aparthajda, neokolonializma in tudi zaradi današnjih globalnih političnih in socio ekonomskih procesov.« »Afriški holokavst ali Maafa je zločin proti človeštvu,« je še dodal.
Naslednji gost večera je bil slovenskemu občinstvu dobro poznan in na Madagaskarju zelo ugleden glasbenik Joseph Rakotorahalahy. Njegov glasbeni opus šteje že štiri avtorske albume, v katerih je zajel svoje doživljanje sveta in življenja. Na dogodku je zapel svojo pesem »Tsy ho very«, pospremil pa jo je z Valiho, tradicionalnim madagaskarskim instrumentom. Daniel Feelingue, ki je v svoji karieri osvojil prestižno nagrado za najboljšega kamerunskega glasbenika v diaspori leta 2013, je trpljenje svojih rojakov počastil z dvema tradicionalnima kamerunskima pesmima.
V nadaljevanju sta se prednikom poklonili tudi sestri Leticia Slapnik Yebuah in Irena Yebuah Tiran, ki jo mnogi poznajo kot žirantko na resničnostnem šovu Znan obraz ima svoj glas. Sestri sta nastopili v duetu s pesmijo »Nobody Knows the Trouble I’ve Seen«, ki govori o trpljenju zasužnjenih. Vsem zbranim, ki so se do tega trenutka zmogli zadrževati, so se ob njunem nastopu zašibila kolena in orosilo se je marsikatero oko.
V zaključnem govoru je pobudnik večera Max Shonhiwa Zimani, ustanovitelj Zavoda Global in vodja Skuhne, poudaril pomen razumevanja zgodovine: »Če poznamo zgodovino, bomo lažje razumeli procese sedanjosti in bomo posledično opolnomočeni, da nanje vplivamo tako, da znamo spreminjati svet v prid vseh bodočih generacij.«
Po uradnem delu programa se je dogodek prevesil v »kino večer«, na ogled je namreč bil dokumentarni film »Slavery by Another Name«, ki zelo nazorno pokaže, kako se je zasužnjevanje Afričanov v Ameriki sistemsko nadaljevalo kljub uradnemu koncu suženjstva, hkrati pa postavi pod vprašaj tezo, da je obdobje suženjstva zares končano.
Organizator dogodka, neprofitna organizacija Zavod Global ob podpori SLOGE in pod pokroviteljstvom JSKD-ja se vsem zbranim lepo zahvaljuje za udeležbo in sodelovanje in upa na tako odličen odziv tudi ob prihodnjem mednarodnem dnevu spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev.