Po Vrhu Združenih narodov za sprejem post-2015 razvojne agende so SLOGA – platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Društvo za Združene narode (ZN) za Slovenijo, Fakulteta za družbene vede (FDV) in Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) organizirali na razpravo »Kaj prinašajo cilji trajnostnega razvoja?«, ki je potekala 8. oktobra na FDV v Ljubljani. Na razpravi so sodelovali Martin Nesirky, direktor Informacijske službe ZN na Dunaju (uvodni video nagovor), prof. dr. Maja Bučar s FDV, Tadej Furlan s Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZZ in Adriana Aralica s platforme SLOGA.
V uvodnem video nagovoru je Nesirky poudaril, da je potrebno naša skupna prizadevanja usmeriti v zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda za vsakogar brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Cilji trajnostnega razvoja nadgrajujejo uspehe razvojnih ciljev tisočletja, vendar pa kompleksnost nove razvojne agende prinaša tudi kompleksnost z njo povezane terminologije. Za razliko od razvojnih ciljev tisočletja, ki so se osredotočali na partnerske države, so cilji trajnostnega razvoja univerzalni in prepoznavajo povezanost sodobnega sveta. Cilji trajnostnega razvoja so bili oblikovani v odprtem dialogu z državami članicami ZN, civilno družbo, akademsko sfero, mladimi in zasebnim sektorjem ter pripadajo vsem nam. Naslednji velik korak bo implementacija ciljev. Nevladne organizacije bodo opravljale pomembno funkcijo pri nadzoru in zagotavljale odgovornost vlade za uresničevanje ciljev na nacionalni ravni. Vlade pa morajo zagotavljati, da ima civilna družba možnost in priložnost sodelovanja v teh procesih ter dostop do zadostnih sredstev.
Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila, da so eden od razlogov neuresničevanja razvojnih ciljev tisočletja okoljska vprašanja, ki predstavljajo pomemben del nove razvojne agende. Predpogoj razvoja je zagotavljanje miru, pogoj za trajno gospodarsko rast pa je prerazporeditev bogastva. Za uresničevanje nove agende je ključno vprašanje financiranje za razvoj. Akcijski načrt iz Addis Abebe ponuja celosten okvir financiranja, ki se osredotoča na iskanje dodatnih virov financiranja oz. inovativne načine financiranja razvojnega sodelovanja. 17 ciljev trajnostnega razvoja s 169 podcilji je bilo oblikovanih na podlagi razprav na več ravneh. Nadaljuje se razprava o kazalnikih, kjer bosta ključnega pomena določanje izhodiščnih vrednosti in kazalnikov. Za zavezanost novi razvojni agendi bo zelo pomembno ozaveščanje javnosti, kjer bo civilna družba igrala pomembno vlogo.
Tadej Furlan je predstavil sodelovanje Slovenije v procesu oblikovanja ciljev trajnostnega razvoja. Prioritetna tematska področja Slovenije v medvladnem procesu so bila enakost spolov in opolnomočenje žensk, trajnostna raba naravnih virov, mirne ter stabilne družbe, družbe, odporne na nesreče, in zdravje. Po sprejemu Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja je MZZ začel s pogovori z relevantnimi ministrstvi, parlamentarci in civilno družbo za vzpostavitev mehanizma za implementacijo in spremljanje. V pripravi je tudi nov strateški dokument – Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju – ki bo pripravljen v medvladnem procesu. Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo najbolj celovit program za delovanje na nacionalni, regionalni in globalni ravni.
Adriana Aralica je izpostavila, da je ključna naloga zaveze Agende 2030 prevesti v ukrepe. Cilje trajnostnega razvoja je potrebno uporabiti za premik razvojne paradigme – od objektiva revščine do socialne pravičnosti. Pri implementaciji razvojne agende mora biti skladnost politik za razvoj ključno orodje za prenos ciljev trajnostnega razvoja v mednarodno razvojno sodelovanje in nacionalne politike. Odgovornost bo ključen izziv ne le za vlade, temveč tudi za civilno družbo, ki bo Agendo 2030 približala posameznikom na nacionalni in lokalni ravni. Civilna družba je aktivno sodelovala pri oblikovanju nove razvojne agende in vključitev 10. cilja (odprava neenakosti med državami in znotraj le-teh) je rezultat teh prizadevanj; je presečni cilj in vpliva na implementacijo vseh ciljev. Med lekcijami razvojnih ciljev tisočletja je tudi neuspeh 8. cilja (razviti globalno partnerstvo za razvoj). Že na Vrhu ZN za trajnostni razvoj so predstavniki civilne družbe pozvali k institucionalizaciji prostora civilne družbe v nacionalnih, regionalnih in globalnih mehanizmih za spremljanje uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja. Vlade naj spoštujejo univerzalno, povezano in nedeljivo naravo ciljev trajnostnega razvoja ter oblikovati strategije za implementacijo vseh ciljev in podciljev. Globalni cilji ne morejo biti doseženi, če niso doseženi za vse.
Okrogla miza se je zaključila s pestro razpravo. Nova razvojna agenda bo uresničena le s skupnimi prizadevanji oz. skozi partnerstva vseh deležnikov.