Ob svetovnem dnevu humanitarnosti, ki ga obeležujemo 19. avgusta, ADRA Slovenija opozarja, da se človečnost kaže predvsem v konkretnih dejanjih pomoči človeku, ki se je zaradi nesreče, bolezni, vojne, naravne katastrofe ali drugih okoliščin znašel v stiski.
Po podatkih OZN v letu 2026 nujno humanitarno pomoč potrebuje kar 239 milijonov ljudi, zato se ADRA Slovenija ponovno pridružuje pozivu #ActForHumanity – Ukrepajmo za človečnost, ki poudarja potrebo po zaščiti humanitarnih delavcev in civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ugotavljanju odgovornosti za napade ter zagotavljanju zadostnih sredstev za življenjsko pomembno pomoč.
»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
Humanitarnost potrebuje ljudi
Humanitarna pomoč ni mogoča brez zaposlenih, prostovoljcev, donatorjev, lokalnih partnerjev in skupnosti, ki so se pripravljeni povezati ter pomagati.
Prostovoljci pogosto pomagajo pri razdeljevanju pomoči, čiščenju in obnovi poškodovanih domov, organizaciji zbiralnih akcij, prevozu materiala ter neposredni podpori ljudem v stiski. Donatorji omogočajo, da se pomoč zagotovi takrat, ko je najpotrebnejša, lokalni partnerji pa prispevajo poznavanje okolja in potreb prebivalstva.
Vsak od teh členov je pomemben. Humanitarno delovanje namreč ni le pomoč od zunaj, temveč sodelovanje z ljudmi, ki jih je kriza prizadela. Njegov namen ni samo zagotoviti hrano, vodo, bivališče ali druge osnovne potrebščine, ampak človeku omogočiti, da ponovno pridobi občutek varnosti, samostojnosti in dostojanstva.
Humanitarne potrebe ostajajo izjemne
Leto 2025 so zaznamovali veliki rezi v humanitarnih programih in rekordno število smrtonosnih napadov na humanitarne delavce, medtem ko vojne in druge krize še naprej povzročajo razseljevanje milijonov ljudi ter številne civilne žrtve.
Humanitarne organizacije se ob naraščajočih potrebah spoprijemajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, omejevanjem dostopa do prizadetih območij in vse večjo nevarnostjo za osebje ter prostovoljce. Zaščita civilnega prebivalstva in ljudi, ki zagotavljajo pomoč, zato ostaja ena najpomembnejših zahtev mednarodne humanitarne skupnosti.
ADRA Slovenija pomaga, ko se človeku poruši svet
Humanitarno društvo ADRA Slovenija je del globalne mreže humanitarnih in razvojnih organizacij. Svoje programe izvaja na področjih zdravja, izobraževanja, migracij, odziva na krize in naravne nesreče, globalnega učenja ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Temelj njenega delovanja je vračanje dostojanstva ljudem ter ustvarjanje trajnih sprememb v življenju posameznikov in skupnosti.
ADRA Slovenija se na potrebe ljudi odziva tako doma kot v tujini. V Sloveniji pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi nenadne smrti družinskega člana, nesreče, bolezni ali drugega kriznega dogodka znajdejo v težkem položaju. Pomoč lahko vključuje vrednostne kartice za nakup hrane in higienskih pripomočkov, material ali storitve za okrevanje po kriznem dogodku in delno kritje stroškov obnove. Vsako leto družinam pomagajo z nakupom šolskih potrebščin.
Ob naravnih nesrečah se ADRA Slovenija odzove z zbiranjem finančne in materialne pomoči, vključevanjem prostovoljcev, pomočjo pri čiščenju in obnovi domov ter neposredno podporo prizadetim gospodinjstvom. Pomemben del njenega dela so tudi pomoč beguncem in migrantom, psihosocialna podpora, pomoč pri vključevanju v novo okolje in prizadevanja za ponovno združevanje družin.
Kadar se večje humanitarne krize zgodijo zunaj Slovenije, se ADRA Slovenija poveže z lokalnimi organizacijami v mednarodni mreži ADRA. Takšen način dela omogoča, da je pomoč usklajena z dejanskimi potrebami prebivalstva, prilagojena lokalnemu okolju in dostavljena prek ljudi, ki skupnosti dobro poznajo.
Humanitarno delo ADRA Slovenija se ne konča z neposredno pomočjo. Organizacija izvaja tudi razvojne in izobraževalne projekte, s katerimi prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti, izboljšanju zdravja, dostopu do izobraževanja, krepitvi moči žensk in krepitvi odpornosti skupnosti. Deluje s prepričanjem, da morajo imeti vsi ljudje možnost živeti varno, dostojanstveno in izpolnjujoče življenje.
Dan spomina, priznanja in ozaveščanja
Svetovni dan humanitarnosti ima trojni namen: počastiti spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje, izraziti priznanje humanitarnim delavcem, ki svoje delo še vedno opravljajo, in krepiti zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja ter mednarodnega sodelovanja.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Datum je bil izbran v spomin na bombni napad na sedež OZN v hotelu Canal v Bagdadu 19. avgusta 2003. V napadu je umrlo 22 ljudi, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.
Človečnost se začne z odločitvijo
Svetovni dan humanitarnosti nas opominja, da solidarnost ni nekaj samoumevnega. Potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni odzvati, organizacije, ki znajo pomoč učinkovito usmeriti, in skupnosti, ki stopijo skupaj.
ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala ljudem v stiski, se odzivala ob krizah in naravnih nesrečah ter izvajala programe, ki posameznikom in skupnostim omogočajo varnejšo in dostojnejšo prihodnost.
Sorodne objave:
Izšlo je promocijsko e-gradivo: ENAKOST SPOLOV
Izšel je predzadnji novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce
O čebelarkah iz Severne Makedonije; video o točenju medu, medonosnem parku in sandariju
ADRA Slovenija tudi letos aktivna ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja
Globalno in lokalno o trajnostnem razvoju z otroci in mladimi v Murski Soboti
Vloga izobraževalcev o trajnostnem razvoju v lokalnih skupnostih