Katja Kotnik je predsednica nevladne organizacije ADRA Slovenija, ki je del večje globalne mreže ADRA z lokalnimi pisarnami v 120-ih državah po svetu. Avtorica ima mednarodne izkušnje na področju humanitarnega, razvojnega in socialno varstvenega dela, svojo strokovno pot je začela s humanitarnim delom v Mongoliji. Vsebine globalnega učenja izvaja zadnjih 5 let, opravlja vlogo kot članica izvršnega odbora ADRA Evropa, je obenem tudi članica delovne skupine ADRA Balkan+. Katja Kotnik se vsebinsko največ angažira na področju zagovorniških programov povezanih z migracijami, ter na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in globalnega učenja.
Humanitarno društvo ADRA Slovenija že vrsto let izobražuje mlade o povezanosti podnebnih sprememb in njihovemu vplivu na povečano število migracij v zadnjih letih.
Migracije zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin in pridelkov hrane ostajajo ključna tema v kontekstu ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za migracije (IOM) je bilo leta 2021 ocenjenih več kot 281 milijonov mednarodnih migrantov. Med njimi je velik odstotek tistih, ki so svoje domove zapustili zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin in pridelkov hrane.
Aktualni podatki kažejo, da je več kot 25% svetovnih obdelovalnih površin že uničenih zaradi različnih dejavnikov, kar vpliva na sposobnost pridelave hrane. Izgublja se 24 milijard ton rodovitne zemlje na leto, predvsem zaradi ne trajnostnih kmetijskih praks. Če se ta trend nadaljuje, bi lahko do leta 2050 degradiralo kar 95% obdelovalnih površin na Zemlji. To povečuje pritisk na migracijo zaradi prehranske varnosti.
Urbanizacija in širitev mest imata ključen vpliv na izgubo obdelovalnih površin, kar predstavlja pomemben izziv za kmetijski sektor in trajnostno oskrbo s hrano. Ko mesta rastejo in se razširjajo, se kmetijska zemljišča vse pogosteje preoblikujejo v urbana območja. To pomeni izgubo rodovitne zemlje, ki je bistvena za uspešno kmetijstvo, ter omejen prostor za kmetijske dejavnosti. Posledično se kmetje soočajo s pritiskom, da se prilagodijo omejenim zemljiščem ali se selijo na bolj oddaljene lokacije za kmetovanje. Hkrati pa ta hitra širitev mest pogosto vodi v dvig cen nekmetijskih zemljišč in izgubo biotske raznovrstnosti v okolici mest. Za ohranitev kmetijskih površin in dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti je nujno, da se upoštevajo trajnostni urbanistični pristopi in pravilno načrtuje rast mest.
Podatki kažejo, da se vsako leto izgubi več tisoč kvadratnih kilometrov kmetijskih zemljišč zaradi širitve mest. To vodi v naraščajoč pritisk na obstoječe obdelovalne površine in povečuje izzive, s katerimi se kmetijski sektor sooča. Zato je pomembno, da se urbanizacija izvaja premišljeno in trajnostno, s poudarkom na ohranjanju kmetijskih površin ter uporabi urbanih načrtov in politik, ki zagotavljajo dolgoročno trajnostno rast mest in prehransko varnost.
Podnebne spremembe še vedno ogrožajo pridelavo hrane. Čeprav naraščajo potrebe po obsegu pridelane hrane ob naraščajočem številu prebivalstva, pa naj bi po nedavnih ocenah lahko podnebne spremembe do leta 2050 zmanjšale svetovno pridelavo pridelkov za približno 30%.
Po podatkih UNHCR ter Internal Displacement Monitor Centre (IDMC) je leta 2021 kar 30 milijonov ljudi zapustilo svoje domove zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov in naravnih nesreč, povezanih s podnebjem. V državah v razvoju je več kot 75% revnih prebivalcev odvisnih od kmetijstva za svoj preživetje, poroča Svetovna banka. Pomanjkanje obdelovalnih površin in slabša pridelava hrane povzročata revščino in nezadostno prehransko varnost.
ADRA Slovenija skozi delavnice globalnega učenja opozarja kako pomembno je ohranjanje zdravih obdelovalnih površin za preprečevanje masovnih migracij. V sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, v partnerstvu s platformo Sloga izvajamo delavnice z različnimi izobraževalnimi ustanovami. V sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo smo z dijaki programa Kmetijstvo izvedli delavnico Migracije, cilji trajnostnega razvoja in debatna metodologija. Na izvedeni delavnici smo se posvetili različnim vidikom trajnostnega razvoja in humanitarnih aktivnosti, ki jih izvaja društvo ADRA. V uvodu smo obravnavali vlogo nevladnih organizacij, projektov globalnega učenja ter predstavili projekt TLG II in sodelovanje s Slogo ter Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve. Nadalje smo se osredotočili na področje trajnostnega razvoja, kjer smo razpravljali o konceptih in kazalnikih, ki indicirajo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Poudarili smo povezavo med trajnostnim razvojem in razseljenimi osebami ter razpravljali o pojmu podnebnih migracij in razlogi za migracije, zlasti v povezavi s krčenjem obdelovalnih zemljišč, degradacijo tal in naraščanjem morske gladine.
Aktualni podatki poudarjajo nujnost ukrepanja za razvoj trajnostnih kmetijskih praks, prilagajanje na podnebne spremembe in izboljšanje prehranske varnosti. S tem lahko zmanjšamo pritisk na migracijo zaradi pomanjkanja hrane ter prispevamo k uresničevanju ciljev Agende 2030 – odprave lakote in izboljšanju prehranske varnosti za vse.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
