V petek, 27. 9. 2024, je SLOGA platforma nevladnih organizacij skupaj s Fakulteto za turistične študije – Turistica v njenih prostorih v Portorožu izvedla zanimivo okroglo mizo ob odprtju razstave “S cilji trajnostnega razvoja do sprememb”.
Okrogla miza je bila organizirana na svetovni dan turizma, zato so jo povezali z letošnjo temo »Turizem in mir«. Z omizjem so razširili razpravo o tem, kako lahko s cilji trajnostnega razvoja prispevamo k izboljšanju turizma in družbe. Govorci omizja so med drugim povedali tudi sledeče:
Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije je povedala, da smo Slovenci v izjemno v privilegiranem položaju, saj sodi Slovenija v 10 najbolj varnih držav na svetu in se z mirom v turizmu relativno malo ukvarjamo. Trenutno Slovenija z vlaganjem v razvoj na nacionalni in lokalni ravni krepi tudi mir. Prav razvoj je ključnega pomena za zagotavljanje miru, še posebej za turizem, saj turisti veliko raje potujejo na varne destinacije. V Sloveniji se zdaj dogaja izjemen investicijski ciklus preko 100 gradbišč po celotni Sloveniji in nekje za 359 mio trajnostno naravnanih investicij, med drugim je potrebno izboljšati energetsko učinkovitost turističnih kapacitet, kar pa zahteva tudi prilagajanje slovenske zakonodaje evropskim zahtevam.
Dekan in raziskovalec trajnostnega razvoja na UP FTŠ Turistica dr. Emil Juvan je odgovarjal na vprašanje: “Kako turizem v praksi udejanja svojo moč gonilne sile trajnostnega razvoja?” Povedal je, da na več načinov. In sicer od leta1992 dalje se turizem pojavlja v enem izmed kontekstov, ki naj bi v družbi zagotavljal trajnostni razvoj, ki vključuje tudi mir. Od takrat dalje smo se predvsem fokusirali na zavedanje oz. ozaveščanje, kako je turizem lahko gonilna sila trajnostnega razvoja, v zadnjih letih pa smo od besed prešli k dejanjem. Mir je lahko zgolj del družbeno ekonomskih vidikov trajnosti. Ekonomska trajnost ima tendence po ekonomskem in okolijskem razvoju in ima dva vpliva na mir kot tak. Da pa bi lahko dejansko udejanjili spremembe so nujne sistemske spremembe. Zahteve EU po velikih trajnostnih spremembah na turistični infrastrukturi imajo za posledico tudi velika finančna vlaganja. Namreč, v turizmu dela veliko zasebnikov, ki niso sposobni nositi tako velikega finančnega bremene. Danes imamo nekaj turističnih ponudnikov v Sloveniji, ki so sprejeli zelene standarde, vendar pa pravijo, da nimajo občutka, da bi to vplivalo na trg, da bi gostje in turisti to prepoznavali kot dodano vrednost, niti sami nimajo uvida v to, koliko so oni sami postali trajnostni. Nadalje pravijo, da nimajo nekega znanja, tehnologije, metod po katerih bi lahko vse to merili, če pa jim stroka to preskrbi, se ti ponudniki v turizmu izgovarjajo, da nimajo ustreznega kadra, ki bi vse to izvajal in meril. Zavedati se moramo, da turizem vključuje predvidoma 14 dnevno obdobje v letu, ko turist skuša skrbi trajnostnega razvoja pustiti doma. Strokovnjaki, ki se na fakulteti ukvarjajo s testiranjem različnih intervencij v turizmu so izvedli poskus na enem večjem športnem dogodku, kjer so testirali, kako bi lahko turisti prispevali k zmanjšanju odpadkov na takih dogodkih. Velik del turistov tega dogodka, je želel plačati svojo odgovornost upravljanja z odpadki, torej na nek način je želel donirati denar organizatorju, da lahko organizator izvede vse potrebno za trajnostno organizacijo dogodka. Pri tem so strokovnjaki ugotovili, da ima za prejem tega denarja organizator sistemske omejitve. Kajti, ta denar je potrebno zbrati na način v skladu z vso finančno in podobno slovensko zakonodajo. Torej organizatorji tudi, če bi želeli zbrati te donacije imajo tu izziv. Izkazalo se je, da bi bilo nekaj turistov pripravljeno celo volontirali svoj čas, da se po dogodku prostor počisti, vendar pa so oni seveda na dopustu in je njihov čas omejen. Pri vsem tem se ugotavlja, da je potrebno razvijati mehanizme, ki turistom omogočajo, da kompenzirajo občutek krivde, ker niso trajnostni, kajti ne glede na vse, to krivdo vsi čutimo.
Nadalje je bilo dr. Irena Fonda, direktorica Zavoda za ohranjanje biodiverzitete YouSea Morska oaza Piran postavljeno vprašanje: “Ali je po vašem mnenju turizem lahko trajnosten?“. Povedala je, da pri podjetju Fonda povezujejo gospodarstvo neposredno z nevladnim sektorjem preko svojega Zavoda YouSea. V podjetju Fonda delujejo na zelo specifičnem področju turizma, in sicer na področju ribogojstva, ki velja za nekaj nenavadnega, ne tipično turistično dejavnost, a kljub temu se turisti odločajo za obisk pri njih. V zadnjih letih se je podjetje usmerilo izključno v izvajanje trajnostnih projektov preko ZavodaYouSea. Po mnenju dr. Fonde je turizem povsem netrajnostna panoga, lahko pa jo usmerimo v malo bolj trajnostno smer. Namreč velika večina njihovih obiskovalcev je pripravljena plačati več, in se zanima za trajnostne načine dela v ribogojnici, tudi osebno donirajo veliko denarja, bistveno več donacij, s katerimi lahko podjetje dela trajnostne programe, prihaja ravno od zasebnikov, in ne toliko s strani lokalnih in državnih skupnosti. Med drugim imajo tudi trajnostni program veslaj in poberi, ko gredo turisti s kajakom na ogled ribogojnice, katero koli smet najdejo na morju, jo poberejo in nato odvržejo v kontejner za smeti. Kljub temu, da ima podjetje veliko zanimivih in turistično privlačnih trajnostnih idej, zelo težko uspe s trajnostnimi projekti v turizmu priti do financiranja s strani države oz. občine. Po mnenju dr. Fonda, bi se morala Slovenija na področju trajnostnega razvoja odločno razlikovati od drugih turističnih držav, in sicer po nekem posebnem projektu, ki velja za vse obiskovalce Slovenije in seveda tudi za državljane. Npr. ko bi turist prišel v Slovenijo, bi se seznanil s pravilom, da je tu prepovedano metanje cigaretnih ogorkov po tleh, ali pa, da kot vstopnica na plažo oz. park šteje, da turist pobere najmanj 5 smeti in jih da v koš.
Sogovornica okrogle mize iz nevladnega sektorja Mirna Buić, vodja projektov kulturno izobraževalnega društva PiNA Koper je razložila, da ko govorimo o nevladnem sektorju moramo vedeti, da jo to zelo raznolik sektor. Nevladne organizacije (NVO) delujejo na različnih nivojih. Lahko so vpete kot nosilci turistične ponudbe, lahko pa se vpletajo v turizem iz drugih perspektiv. Pomembno je, da same NVO lahko dejansko promovirajo neko trajnost. Ko govorimo o trajnosti ne govorimo le o ekološkem oz. ekonomskem vidiku, temveč tudi o nekem kulturnem vidiku trajnosti. Mir je za izvajanje trajnosti, kot tudi uspešnega turizma, izredno pomemben. Potrebno ga je vzdrževati tako na mikro nivoju, nacionalnem in tudi širše. Potrebno je znati upravljati morebitne konflikte med različnimi ciljnimi skupinami, med različnimi marginaliziranimi skupinami. Izredno pomemben je ozaveščevalni vidik nevladnih organizacij, ki so nosilke različnih znanj in usposabljanj, tako za strokovne delavce, kot tudi za lokalno skupnost, saj je ta vidik povezan tudi z globalnim učenjem, torej z učenjem nekih družbenih izzivov, ki se v lokalnem okolju dogajajo, na neki destinaciji, kar pa lahko NVO to predstavijo turistom, strokovnim delavce, lokalni skupnosti na drugačen način. NVO tako ozaveščajo o tem, kaj nas obkroža, s katerimi izzivi se turizem kot panoga srečuje, kateri izzivi so v družbi in jih lahko turizem mogoče osvetli. NVO so lahko tudi same ponudnice nekaterih alternativnih oblik turistične ponudbe. Npr. Migrantour, kjer gre za turistično vodenje po Ljubljani, kjer se raziskuje vplive migracij na kulturno dediščino mesta. To turistično vodenje izvajajo migranti sami. Tu gre za dvojno zadevo, za vključevanje ranljive skupine v samo panogo kot izvajalca, kot tudi za drugačno ponudbo turističnega vodenja. Podoben primer je tudi romska turistična kulinarična pot v naselju Pušča. Društvo PiNA Koper je s pomočjo sodelavcev iz Turistice izvedlo več programov, ki so spodbujali medkulturni turizem. NVO so specializirane za participacijo v turizmu, predvsem na ravni strateškega načrtovanja. Namreč NVO imajo mobilizacijsko moč, kako javnost vključiti v strateško načrtovanje neke destinacijo. So zelo raznolike in imajo pomembno vlogo v sami panogi. Prav tako znajo turizem uporabiti kot orodje za vzdrževanje miru in kot orodje nekega širšega ozaveščanja in globalnega učenja.
Naj povzamemo. Turizem je v vseh porah našega življenja. Mir je osnovni pogoj za izvajanje turizma. Turizem mora postati bolj trajnosten, vendar so tu potrebne sistemske rešitve in finančna pomoč manjšim trajnostnim projektom. Nevladne organizacije lahko s svojo strukturo, znanjem in izkušnjami pripomorejo k večjemu ozaveščanju o trajnostnem razvoju panoge.
Omizje je moderirala in zapisala glavne poudarke Nataša Novak, vodja komuniciranja pri SLOGA platformi nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Foto: SLOGA
Foto: Ekaterina Donetskaia
Foto: SLOGA
Avtorica naslovne fotografije je Ekaterina Donetskaia.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
