Čebelarstvo lahko družinam zagotovi dodatni dohodek, opraševanje pa podpira pridelavo raznolike hrane. V zambijskem okrožju Petauke projekt »Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji« povezuje usposabljanje žensk s skrbjo za čebele in okolje. Izkušnje s terena kažejo na boljšo prehrano, lažje šolanje otrok in izboljšanje bivanjskih razmer. Takšne možnosti lahko zmanjšujejo tudi stisko, zaradi katere ljudje iščejo preživetje zunaj domačega okolja.
Prehranska varnost je odvisna od razpoložljivosti hrane, njene kakovosti in možnosti, da si jo ljudje privoščijo. Čebele pri tem pomagajo na dva načina: z opraševanjem podpirajo pridelavo številnih kulturnih rastlin, s čebeljimi pridelki pa omogočajo zaslužek podeželskim gospodinjstvom. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opraševanje pomembno prispeva k raznovrstnosti prehrane, preskrbi z vitamini in kakovosti hrane.
Zdrav ekosistem opraševalcev zagotavlja višje in kakovostnejše pridelke, večjo raznolikost prehrane ter boljšo prehransko vrednost hrane. V državah globalnega juga, kjer je prehranska varnost pogosto že tako ogrožena, lahko razvoj čebelarstva pomembno prispeva k zmanjševanju lakote in revščine.
Poleg tega čebelarstvo zahteva relativno malo začetnih investicij in zemljišč, zato predstavlja dostopno gospodarsko dejavnost za številna gospodinjstva. Med, vosek, propolis in drugi čebelji proizvodi ustvarjajo dodatne vire prihodkov ter povečujejo odpornost skupnosti na gospodarske in podnebne krize.
V projektu, ki ga s partnerji izvaja ADRA Slovenija, se ta povezanost kaže v vsakdanjem življenju zambijskih čebelark. Prihodek od prodaje medu družinam omogoča nakupe, ki so bili prej težje dosegljivi, novo znanje pa se širi tudi med druge člane skupnosti.
Od prodaje medu do bolj raznolike prehrane
Katja Kotnik iz ADRA Slovenija poudarja, da koristi projekta segajo zunaj kroga neposredno vključenih družin: »Projekt kaže izjemne rezultate na področju prehranske varnosti in možnosti preživetja družin, ki so vanj vključene. Koristi ima tudi celotna skupnost, saj se znanje prenaša na druge. Z dobičkom od prodaje medu si uporabnice zdaj lahko privoščijo veliko bolj raznoliko prehrano. Videli smo tudi, da lahko otrokom omogočijo šolanje, kupijo osnovno opremo za življenje, prekrijejo strehe in obnovijo hiše iz opek in blata.«
Kotnik opozarja tudi na pomen opraševanja za lokalno pridelavo hrane. Preživetje številnih podeželskih gospodinjstev je odvisno od kmetijstva, zato je skrb za opraševalce pomembna podpora pridelkom, ki potrebujejo njihovo delo.
Znanje spreminja tudi vlogo žensk
Usposabljanje čebelark prinaša spremembe pri ravnanju s čebelami in odnosih znotraj gospodinjstev. Ženske pridobivajo strokovno znanje, ki ga lahko delijo z drugimi, s tem pa se krepi tudi njihova vloga v družini.
Špela Kalan, vodja Čebelarskega razvojno izobraževalnega centra Gorenjske (ČRICG), je med individualnimi pogovori z udeleženkami slišala tudi izkušnjo čebelarke, ki je opisala spremembo v odnosu z možem. Pred vključitvijo v projekt je bilo čebelarjenje moško področje, od vključitve v projekt pa čebelarka pravi, da se tudi mož uči od nje in mu lahko svetuje, kako ravnati s čebelami. Znanje koristi obema.
Kalan ob tem poudarja spremembo v načinu pridobivanja medu in dolgoročni skrbi za čebelje družine: »Čebelarke so razumele, da gre za trajno skrb. Skrbijo za čebelje družine, jih hranijo v brezpašnem obdobju in jih ne zažigajo več, da bi pridobile med. Ko smo jim predstavili nov, varnejši način čebelarjenja, je to postalo bolj trajnostno in učinkovito.«
Ohranjanje čebeljih družin tako podpira nadaljnje čebelarjenje in možnost prihodnjega zaslužka. Znanje postaja pomemben del gospodarske samostojnosti žensk, njihova dejavnost pa prispeva k preživetju celotnega gospodinjstva.
Skrb za čebele spodbuja skrb za drevesa
Čebelarstvo je tesno povezano z okoljem, v katerem čebele iščejo hrano. Udeleženke projekta zato poleg dela s panji razvijajo tudi razumevanje pomena dreves in medovitih rastlin.
»Slovencem je veliko do čebel. Naprednejši način čebelarjenja, ki smo ga predstavili, bolje ščiti čebele, varuje pa tudi okolje in drevesa. Prebivalci na območju projekta dreves ne sekajo več, ampak jih celo več sadijo,« je povedal Anže Perčič, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske, ki poudarja, da varnejše čebelarske prakse spremljajo spremembe v odnosu do narave.
Po njegovih opažanjih ima takšno ravnanje širše koristi za skupnost poglavarstva Nyamphande.
»Drevesa izboljšujejo rodovitnost tal in pomagajo zadrževati vlago. Zaradi boljših razmer lahko kmetje pridelajo več hrane in imajo zanesljivejše pridelke tudi v sušnih obdobjih. Mlada drevesa so razdelili tudi lokalnim šolam, zato se otroci učijo o pomenu dreves in čebel,« je dodal Perčič.
Projekt tako povezuje ustvarjanje prihodkov z ohranjanjem naravnih virov in učenjem mlajših generacij.
Več možnosti doma lahko zmanjša potrebo po odseljevanju
Kadar gospodinjstvo nima dovolj prihodkov za hrano, šolanje ali osnovne življenjske potrebe, lahko odselitev postane način iskanja preživetja. Razvoj lokalnih gospodarskih dejavnosti, med njimi čebelarstva, lahko razširi možnosti za delo in zaslužek v domačem okolju. FAO zato pri razvoju podeželja poudarja ustvarjanje dostojnih delovnih mest in različnih virov prihodkov, da bi ljudje manj pogosto migrirali iz nuje.
Povezava med prihodki in migracijami je sicer kompleksna: gospodarski razvoj sam po sebi ne pomeni nujno manj odseljevanja. Pomembno je, da imajo ljudje več možnosti za dostojno življenje in da odločitev o odhodu sprejemajo z večjo svobodo.
Predstavljena opažanja iz zambijskega projekta ne omogočajo sklepa, koliko migracij je preprečil. Kažejo pa na izboljšave, ki lahko zmanjšujejo ekonomsko stisko: bolj raznoliko prehrano, dodatni zaslužek, lažje šolanje otrok in boljše bivanjske razmere.
V tem je tudi širši razvojni pomen čebelarstva. Z znanjem, mentorstvom in skrbjo za okolje lahko družine gradijo zanesljivejše vire preživetja, ženske krepijo svojo samostojnost, skupnost pa pridobiva več možnosti za prihodnost v domačem okolju.
Več o projektu Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji
Projekt Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji skupaj s partnerji izvaja Humanitarno društvo ADRA Slovenija, sofinancira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.
Izražena mnenja predstavljajo izključno stališče avtorjev in ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Zaključil se je Teden ADRA 2026
ADRA Slovenija tudi letos aktivna ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja
Globalno in lokalno o trajnostnem razvoju z otroci in mladimi v Murski Soboti
Vloga izobraževalcev o trajnostnem razvoju v lokalnih skupnostih
Izšel je priročnik UČITI ZA SVET, V KATEREM ŽELIMO ŽIVETI
Življenje na robu: Humanitarna resničnost v Sudanu