Danes, 17. oktobra obeležujemo svetovni dan boja proti revščini. Revščina, prisotna v vseh državah sveta, ni zgolj pomanjkanje osnovnih človekovih dobrin, kot so hrana, voda ali streha nad glavo, temveč ima bistveno več razsežnosti, ki so posledica vedno večje neenakosti  in družbene razslojenosti. Odprava revščine povsod po svetu je prvi cilj trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, osrednjega dokumenta, ki opredeljuje naš skupni (globalni) razvoj, h kateremu so se lanskega septembra zavezale vse države sveta.

Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon tudi v letu 2016 posebno pozornost namenja revščini, ki ne bi smela biti zgolj statistično merjenje višine dohodkov posameznika, saj se ta v vse večji meri izraža predvsem skozi vedno bolj omejen dostop do zdravstvenih storitev, izobraževalnega sistema kot tudi v slabšanju spoštovanja osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Izkoreninjenje revščine je naloga naše generacije. Ob doseženi stopnji tehnološkega in družbenega razvoja je revščina nesprejemljiva. Revščina se kaže v neenakosti, izključenosti, lakoti in zavrženi hrani, konfliktih zaradi dostopa do naravnih virov, izmikanju plačevanja davkov in drugih simptomih sodobnega sveta. Vsi ti problemi so rešljivi. Dobro upravljanje javnih sredstev, nadzor nad delovanjem oblasti, pravna varnost, jasni kriteriji za porabo razvojnih sredstev in aktivno državljanstvo so prijemi za izkoreninjenje revščine tako doma kot v svetu,” je ob dnevu boja proti revščini povedal Albin Keuc, direktor platforme SLOGA.

Evropska unija, največja svetovna donatorica, je v preteklosti, tudi s podporo projektom nevladnih organizacij, pomembno prispevala k zmanjšanju trpljenja najbolj prizadetih in hitrejšemu okrevanju držav globalnega juga. Letošnjo jesen je začela s preoblikovanjem Evropskega soglasja za razvoj, ki bo določil temeljne strateške usmeritve za nadaljnjih 15 let. Civilna družba od Evropske komisije in držav članic pričakuje, da bo z novim soglasjem vloga razvojnega sodelovanja okrepljena. Prav tako je potrebno ponovno vzpostaviti usklajenost in ravnotežje z deležniki na področjih varnosti, mednarodne trgovine, človekoljubne pomoči in zasebnega sektorja.

Tudi Republika Slovenija se je zavezala, da bo najkasneje do leta 2030 letno namenjala 0,33 % BNP za pomoč državam globalnega juga. Da bomo slednje lahko dosegli, bo potrebne precej politične volje in državotvorne modrosti naših voditeljev. Razlogov za čim hitrejše in odgovorno ukrepanje države doma kot tudi v mednarodni skupnosti je vedno več. Zgolj s skupnimi prizadevanji, temelječimi na konceptu mednarodne solidarnosti, jih bomo lahko učinkovito naslovili in odpravili.

Zato SLOGA, nacionalna platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč ocenjuje, da moramo vsi deležniki vztrajati pri brezpogojnem spoštovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin ne glede na raso, spol ali versko pripadnost.

Dodatne informacije:

Marjan Huč, 040 375 513, marjan.huc@sloga-platform.org

Albin Keuc, 041 749 468, albin.keuc@sloga-platform.org


Izjava ob svetovnem dnevu boja proti revščini je ena od aktivnosti 101 razvojne noči.

SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč med 13. in 20. oktobrom 2016, v času svetovnega dneva boja proti revščini, pripravlja niz dogodkov pod naslovom “101 razvojna noč”. Skupaj z drugimi nevladnimi razvojnimi organizacijami bomo opozorili na usodno povezanost človeštva in pomen solidarnosti za našo skupno prihodnost.

Translate »