Za vsakim izdelkom na trgovinski polici se skriva zgodba – pogosto precej bolj zapletena, kot jo razkrivajo bleščeče embalaže in marketinški slogani. Včasih govori o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla ali netrajnostni proizvodnji, ne pa o kakovosti in odgovornosti. Tudi v Evropski uniji, kjer naj bi bila živilska industrija strogo nadzorovana, trg ni tako urejen, kot bi pričakovali. Oznake, kot je “narejeno v Sloveniji”, ne pomenijo vedno lokalnega izvora, številni certifikati pa niso nujno jamstvo za pravičnost in trajnost.
Na to so opozorili strokovnjaki na okrogli mizi »Odstiramo nevidne sestavine v hrani«, ki so jo 24. septembra organizirali Focus, društvo za sonaraven razvoj, in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Dogodek je uvedla dokumentarna pripoved romunske novinarke Elene Stancu in fotografa Cosmina Bumbuța, ki sta skozi projekt Zdoma (Plecat) prikazala realnost migrantskih delavcev v evropskem kmetijstvu – ljudi, ki pridelujejo hrano za evropske potrošnike, a sami pogosto živijo v revščini in negotovosti.
Skrite zgodbe hrane
“Potrošnik je pri večini izdelkov slabo obveščen – od tega, da je poreklo lahko zapisano le kot kraj prepakiranja, do tega, da o trajnosti izdelka vemo zelo malo,” je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. Poudaril je, da oznake, kot je “narejeno v Sloveniji”, pogosto prikrivajo dejstvo, da je bila hrana pridelana ali obdelana v tujini. Primer takšne zavajajoče prakse je tudi označevanje uvoženih oreščkov ali mesnih izdelkov kot “slovenskih”.
Na okrogli mizi so sodelujoči opozorili, da so tovrstne prakse prisotne tudi v Sloveniji. “Trgovce so že doletele kazni zaradi zavajajočih oznak. Oznake, kot sta Narejeno s srcem ali Kakovost iz Slovenije, so bile umaknjene zaradi napačnega navajanja porekla,” je spomnila Živa Kavka Gobbo iz Focusa.
Izkoriščanje delavcev – tudi doma
Tudi Slovenija ni izjema pri izkoriščanju delavcev. Primeri z kmetije Bobnar in podjetja Marinblu so razkrili nečloveške delovne razmere v prehrambni industriji. “Takšna podjetja bi bilo treba zapreti – v tujini to storijo, pri nas pa še čakamo,” je bil jasen Goran Lukič iz Delavske svetovalnice. Ob tem je opozoril na odgovornost potrošnikov, ki z vsakodnevnimi nakupi sooblikujejo trg: “Nobeno delo ni vredno tega, da si uničiš zdravje. Potrošniki imamo moč – in dolžnost – zahtevati pravičnost.”
Certifikati in oznake – komu verjeti?
Po besedah Žive Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije je eden največjih izzivov v poplavi oznak in certifikatov prav pomanjkanje jasnosti: “Noben certifikat ni vreden sto odstotkov zaupanja. Uradni, nacionalni certifikati so načeloma bolj verodostojni kot tisti, ki si jih podeljujejo podjetja sama.” Dodala je, da tudi uradni sistemi pogosto ne zadoščajo pri zaščiti najšibkejših delavcev v globalnih verigah.
‘Narejeno v Sloveniji’ – pa je res? Oznaka je lahko zavajajoča.
Digitalni potni list za izdelke – korak k večji preglednosti
Med obetavnimi rešitvami so strokovnjaki izpostavili digitalni potni list za izdelke, ki bo potrošnikom omogočil dostop do podatkov o trajnostnosti, poreklu in popravljivosti izdelkov. Projekt Watson pa razvija tehnologijo za hitro DNK analizo živil, s katero bi bilo mogoče odkriti ponaredke in povečati sledljivost hrane, zlasti pri izdelkih, kot so med, oljčno olje in meso.
Potrebne so sistemske spremembe
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da posamezne potrošniške odločitve niso dovolj. Brez sistemskih sprememb in politične volje se zlorabe in zavajanja ne bodo zmanjšali. “Dokler bomo kot družba zasledovali le dobiček, bo prostor za izkoriščanje vedno obstajal,” je poudarila Lopatič.
Ena ključnih potez bi bila po njenem mnenju sprejetje Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD), ki bi podjetja zavezala k odgovornosti za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo v njihovih dobavnih verigah.
Sporazum EU–Mercosur – grožnja kmetijstvu in okolju
V razpravi je Živa Kavka Gobbo opozorila tudi na nevarnosti sporazuma EU–Mercosur, ki bi omogočil povečanje uvoza cenejših, a pogosto manj kakovostnih živil iz Južne Amerike: “Sporazum bo prinesel večji pritisk na evropske kmete, okolje in zdravje ljudi. Izdelki, obdelani s pesticidi, ki so pri nas prepovedani, bodo postali del našega prehranskega sistema.”
Sporazum še ni ratificiran, kar pomeni, da ga je še mogoče zaustaviti. Več držav članic EU je že izrazilo nasprotovanje, Slovenija pa svoje stališče še ni uradno predstavila.
Organizatorji pozivajo državljane, naj se pridružijo kampanji za ustavitev škodljivega trgovinskega sporazuma in podprejo odgovorno, pravično in trajnostno prehransko politiko, ki spoštuje človekove pravice in okolje.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Financiranje zelenega prehoda v Sloveniji: brez pravega načrta in poudarka na pravičnosti
FOCUS: Priporočila za zmanjševanje energetske revščine na podeželju
Odstiramo nevidne sestavine v hrani
Ekonomska študija o prevozni revščini: dvig cen goriv bolj obremeni gospodinjstva z nižjimi dohodki
Priporočila za opolnomočenje žensk v energetskem sektorju
Omogočimo lažjo inkluzijo: javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke