S svojo znamko nakita SeeMe in kot svetovalka za trajnostni razvoj za velike luksuzne znamke, si Caterina Occhio (54) prizadeva, da bi bila modna industrija pravičnejša.
✍️: Marieke Verhoeven foto: Ester Gebuis
- Od kod vaša strast do pravične mode?
Odraščala sem v majhnem mestu blizu južnoitalijanskega Neaplja, kjer so snemali priljubljeno televizijsko serijo Gomora o italijanski mafiji. Prikaz nasilja in revščine v tej regiji v seriji ni bil daleč od naše resničnosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav sem izhajala iz družine s srednjim dohodkom in sem živel na varnem območju, sem se zavedala svojega privilegiranega položaja v primerjavi z nekaterimi sošolci. Sčasoma sem se vpisala na univerzo in postala prva ženska v svoji družini, ki je diplomirala. Magistrirala sem iz političnih ved. To ni bila nujno moja strast; ta predmet sem izbrala, ker sem mislila, da mi bo omogočil potovanje in delo v tujini. Od nekdaj so me zanimali umetnost, moda in oblikovanje, vendar sem jih začela uresničevati šele veliko pozneje. Najprej sem se zaposlila pri Evropski komisiji v Parizu. Nekega dne, ko sem se sprehajala po ulici, sem videla protest za pravice delavcev. Gledalci so jim ploskali in jih spodbujali, ta spontana podpora pa me je iz nekega razloga ganila do solz. Poskušala sem razumeti, od kod moj čustveni odziv, in prišel do zaključka, da je bilo to zaradi tega, ker sem videl te ljudi, ki si prizadevajo skupaj ustvariti boljši svet; nekaj, kar presega njihove lastne interese. Odločil sem se, da se bom osredotočil na pomoč ljudem v boju za poštene delovne pogoje.
- Kaj je vključevalo vaše delo v Evropski komisiji?
Prvih 15 let svoje kariere sem delala kot vodja razvojne pomoči; najprej za Evropsko komisijo, pozneje pa za več agencij ZN. V tej vlogi sem nadzorovala različne lokalne neprofitne projekte, ki jih financirajo ZN, v državah po vsem svetu. Leta 2002 sem se odločila, da se bom osredotočila izključno na socialno-ekonomske projekte za ženske, in začela voditi program za podporo zaposlovanja žensk v revni regiji Turčije. Kmalu sem opazila, da so mnoge ženske želele delati, vendar jim je vstop na trg dela preprečevalo pomanjkanje izobrazbe in finančne neodvisnosti ter zapletene razmere doma, kjer je bila zloraba v družini pogosta. To me je navdihnilo, da sem ženskam pomagala iztrgati se iz na videz brezupnih razmer, in to me je navdušilo. Tako kot v otroštvu sem se v primerjavi s temi ženskami počutila tako privilegirano, zato sem se odločila da je moja dolžnost, da pomagam svojim sestram. V teh letih, ko sem delala, a ne živela v Turčiji, sem spoznala moža, ki je pol Nizozemec in pol Francoz, se preselila v Amsterdam in dobila sina, ki je zdaj star 19 let.
- Kako je nastala vaša blagovna znamka SeeMe?
Leta 2012 sem v tunizijski prestolnici Tunis sodelovala pri projektu za opolnomočenje deprivilegiranih žensk, kot je bil tisti v Turčiji. Med obiskom zgodovinske četrti sem se odločila, da si pri lokalnem zlatarju pustim izdelati ogrlico v obliki srca, ki sem jo oblikovala sama. Po vrnitvi v Amsterdam sem dobila veliko pohval o ogrlici, prijateljica, ki je takrat delala pri Karlu Lagerfeldu, pa me je spodbudila, naj ustanovim svojo blagovno znamko nakita. Upoštevala sem nasvet in ustanovila podjetje SeeMe. Srce je v središču vseh naših kolekcij. So členi verige ljubezni, ki jo gradimo, da bi nadomestili verigo nasilja. Ker sem želela še naprej podpirati ženske, s katerimi sem že sodelovala v Tunisu, se mi je zdelo smiselno, da zaposlujem samo ženske, ki so preživele nasilje v družini. Prvih nekaj let je šlo počasi, potem pa sem spoznala Suzy Menkes na sejmu leta 2015. Suzy je bila takrat urednica pri Vogue International in moja zgodba jo je tako navdušila, da me je povabila, naj spregovorim na kongresu Vogue. Potem so se stvari zares začele odvijati. Prejela sem več potrditev znanih osebnosti, kar je imelo učinek snežne kepe.
- Kam spada vaše delo za luksuzne blagovne znamke?
Prek SeeMe sem spoznala številne vplivne ljudi v modni industriji. Leta 2015 sem imel zanimiv pogovor z Riccardom Bellinijem, ki je bil takrat generalni direktor modne znamke Maison Margiela. Ko je leta 2019 postal novi generalni direktor modne znamke Chloé, me je povabil, naj se pridružim njegovi ekipi kot svetovalec za trajnostni razvoj. V samo letu in pol smo postali prva in edina luksuzna modna znamka, ki je pridobila certifikat B Corporation, kar pomeni, da smo izpolnjevali najstrožja pravila za gospodarske družbe, katerih cilj je pozitivno vplivati na ljudi in planet. Med drugimi blagovnimi znamkami, ki sem jim svetoval, sta Maison Alaïa in Aspesi.
- Kaj ste svetovali tem blagovnim znamkam?
Da morajo preoblikovati in spremeniti svojo kulturo od vrha do vrha, začenši z generalnim direktorjem in delničarji. Razložila sem jim, da če se ti ljudje ne bodo strinjali, to ne bo delovalo in da morajo razumeti, da mora biti trajnost izhodišče, edinstvena prodajna točka blagovne znamke. Poudarila sem tudi, da je finančna naložba nujna, vendar se bodo vsi ti ukrepi na koncu obrestovali. Poleg tega sem jim svetovala, naj sprejmejo strategijo socialnega naročanja, kar v bistvu pomeni, da svojo kupno moč uporabite kot družbeno vrednost in vlagate v socialna podjetja. Pri Chloéju smo na primer uvedli pravilo, da mora biti 30 % vsega, kar proizvedemo v kolekciji konfekcijskih oblačil, narejenega v socialnih ali etičnih podjetjih.
- Ciniki bi rekli, da bi morali prenehati s proizvodnjo in kupovanjem oblačil.
To je pošteno. Ocenjuje se, da če bi danes prenehali proizvajati nova oblačila, bi imeli še vedno dovolj oblačil za naslednjih šest generacij; pet odstotkov novih oblačil se nikoli ne proda. Da, lahko bi rekli, da bi morali prenehati s proizvodnjo danes, vendar smo obtičali v potrošniškem gospodarstvu in ga ne moremo preprosto izklopiti. Ljudem vedno govorim, naj svoja oblačila obravnavajo kot prijatelje in jih cenijo, ne pa da jih obravnavajo kot izdelke za enkratno uporabo. Vlagajte v kakovost, ne v količino, in če se kakšnega kosa naveličate, organizirajte izmenjalno zabavo. To včasih počnem s prijatelji in to mi je všeč. Odpadki ene osebe so zaklad druge osebe.“
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Združeni narodi: Azerbajdžan potrebuje nekaj sprememb glede ciljev trajnostnega razvoja
Slovenija prevzela predsedovanje IRENA
Trajnostni prehranski sistemi kot gonilo izvajanja ciljev trajnostnega razvoja
Slovenija z ratifikacijo pomembne konvencije med države zaščitnic mednarodnih morij in oceanov
Poslanica generalnega sekretarja OZN ob mednarodnem dnevu čiste energije
Knjižni klub SDG – SDG17: Partnerstva za doseganje ciljev
