Dne 20. novembra 2024 je na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje potekala 13. strokovna konferenca Hortikultura – možnosti, priložnosti, primeri dobrih praks s temo Čiščenje onesnaženih tal in ozelenjevanje degradiranih površin. Dogodek je združil več kot 80 udeležencev, ki so prisluhnili predstavitvam aktualnih raziskav in dobrih praks na področju tal. Konferenco sta otvorili direktorica šole Štefanija Kos Zidar in ravnateljica višje strokovne šole Nada Reberšek Natek, ki sta poudarili pomen interdisciplinarnega pristopa k revitalizaciji tal.
Predstavitve so osvetlile sanacijo tal, prehajanje težkih kovin v rastline, fitoremediacijo, revitalizacijo rudniških površin in vlogo mikorize. Predavatelji so izpostavili zakonodajne izzive, praktične rešitve ter pomen spremljanja onesnaženja za varno pridelavo hrane.
Dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila različne vrste degradacije tal ter pristope za njihovo obnovo in sanacijo. Izpostavila je, da so talni ekosistemi ključni za ohranjanje prehranske varnosti, kakovostnega okolja in biotske raznovrstnosti, zato je njihova obnova bistvenega pomena za trajnostno prihodnost.
Dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta Slovenije je osvetlil problematiko težkih kovin v tleh in opozoril na tveganja ob preseganju mejnih vrednosti. Obravnaval je tudi zakonodajne vrzeli pri urejanju onesnaženja tal in potrebo po prilagoditvi predpisov sodobnim raziskavam, okoljevarstvenim standardom in zdravi pameti.
Dr. Marko Zupan je predstavil, kako kovine iz onesnaženih tal prehajajo v rastline in se v njih kopičijo. Poudaril je tveganje, ki ga to predstavlja, ter izpostavil potencial fitoremediacije kot učinkovite metode za sanacijo takšnih območij ter nekatere druge možnosti.
Ožbej Ivan Zorko in Janez Zorko sta prikazala praktične primere revitalizacije tal, ki so onesnažena z organskimi snovmi. Poudarila sta pomen izbire primernih metod za dolgoročno in trajnostno obnovo teh tal. Pojasnila sta pridobivanje in razvrščanje kompostov v kakovostne kategorije.
Mag. Marko Ranzinger iz Premogovnika Velenje je predstavil izziv in problematiko revitalizacije rudniških območij po končanem rudarjenju. Posebej je izpostavil spremljanje dolgoročnih učinkov sanacije na območju med Velenjem in Šoštanjem, kjer so nad izkopanimi prostori nastala tri jezera.
Vladimir Planinšek iz Drevesnice Omorika d.o.o. je govoril o pozitivnem vplivu mikorize na rastline, ki uspevajo na degradiranih območjih. Razložil je, kako mikorizni organizmi izboljšujejo preživetje in rast rastlin ter prispevajo k ponovni ozelenitvi prizadetih površin ter o učinkoviti stabilizaciji težkih kovin v tleh.
Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je osvetlil vpliv težkih kovin na pridelavo zelenjadnic. Predstavil je raziskave, ki potrjujejo potrebo po natančnem spremljanju vsebnosti kovin v tleh in pridelkih za zagotavljanje varne prehrane.
Razprava na koncu je povezala predstavitve in omogočila izmenjavo mnenj med udeleženci. Poudarjeno je bilo, da problematika degradacije tal zahteva interdisciplinaren pristop, ki vključuje znanost, prakso in oblikovalce politike. Udeleženci so izpostavili potrebo po intenzivnejšem ozaveščanju javnosti, predavatelji pa so odgovorili na aktualna vprašanja poslušalcev.
Konferenca je ponovno potrdila, da je trajnostno upravljanje tal in revitalizacija degradiranih območij pomemben izziv, ki ga je treba reševati sistematično in dolgoročno.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
