“Vsako leto 50 milijard evrov nikoli ne vidi proračunov držav EU, saj ta denar konča v shemah za raznovrstne davčne goljufije. Takšni so davčni vrtiljaki, v okviru katerih tatovi okradejo davčne proračune prek vračila ali neplačila davka na dodano vrednost. Nihče ne ve natančno, kolikšen del škode v proračunih držav EU povzročijo.”

V članku “Grand Theft Europe*: Velika davčna kraja EU” Anuška Delić, Klara Škrinjar, Maja Čakarić predstavijo problematiko davčnih utaj in davčnih vrtiljakov, s čimer se je ukvarjal projekt Grand Theft Europe, ki ga je koordiniral nemški neprofini medij CORRECTIV.

“Podjetja – missing traderji – po vsej Evropski uniji so ključne postaje v verigi poslov, prek katere goljufi uvozijo izdelke v neko državo, jih nato večkrat preprodajo in naposled izvozijo, pri čemer uveljavljajo odbitek plačila davka na dodano vrednost (DDV).

Vrst goljufivih shem za utajo DDV je veliko, a davčnim vrtiljakom je skupno to, da podjetje, ki je nek izdelek prodalo drugemu podjetju v verigi, izgine, ne da bi nacionalnemu davčnemu organu vplačalo DDV. Tako si prisluži naziv missing traderja. Zadnje podjetje v verigi pa zahteva vračilo DDV od davčnega organa, ki ga tudi dobi, saj ta prevare v času vračila še ni prepoznal.”

“Po besedah Richarda Ainswortha, strokovnjaka za davčne vrtiljake z bostonske univerze v intervjuju za nemški ZDF, partnerja projekta Grand Theft Europe*, je kraja davka na dodano vrednost najhujša oblika davčne kraje, saj se napaja v akumuliranih davkih nacionalnih držav, ki bi jih bilo treba nameniti za boljše socialno varstvo.

To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji. Ta prevara je hujša in bi morala biti strožje kaznovana, pa ni,” je slikovito ponazoril Ainsworth.

Članek lahko v celoti preberete tukaj.

Vir: Oštro

Translate »