Eurostat je v sredini junija objavil publikacijo »Trajnostni razvoj v Evropski uniji (EU) – Poročilo o spremljanju napredka pri ciljih trajnostnega razvoja v EU – izdaja leta 2021«. Zagotavlja statistični pregled napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v EU.
Komisija predsednice von der Leyen je postavila trajnost kot glavno politično prednostno nalogo za svoj mandat. Vsi cilji trajnostnega razvoja so vključeni v vsaj eno prednostno nalogo Komisije, zaradi česar vsa delovna področja, politike in strategije Komisije podpirajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Decembra 2019 je Komisija predstavila novo evropsko strategijo rasti »Evropski zeleni dogovor«, s katero želi Unijo spremeniti v sodobno, z viri učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, kjer se podnebni in okoljski izzivi obravnavajo in spreminjajo v priložnosti, hkrati pa prehod pravičen in vključujoč za vse.
Cilj trajnostnega razvoja je nenehno izboljševanje kakovosti življenja in blaginje državljanov, ne da bi ogrožal blaginjo prihodnjih generacij. To vključuje iskanje gospodarskega napredka, hkrati pa varovanje naravnega okolja in spodbujanje socialne pravičnosti. Iz teh razlogov je trajnostni razvoj temeljni in splošni cilj EU, napredek pri doseganju ciljev, dogovorjenih na ravni OZN, pa se redno spremlja in poroča.
Občuten napredek pri doseganju ciljev za tri cilje trajnostnega razvoja in dober ali zmeren napredek pri večini drugih v zadnjih petih letih
Na splošno je EU na podlagi kazalnikov, izbranih za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v EU, v zadnjih petih letih napredovala pri doseganju večine ciljev. Napredek pri nekaterih ciljih je bil hitrejši kot pri drugih, odmik od ciljev trajnostnega razvoja pa se je zgodil na določenih področjih številnih ciljev, pa tudi pri dveh ciljih na splošno. Ti trendi so opisani v poročilu v tematskih poglavjih o posameznih ciljih trajnostnega razvoja. Vsi kazalniki ne uporabljajo podatkov za leto 2020, kar pomeni, da se predstavljene ugotovitve včasih nanašajo na stanje pred pandemijo COVID-19.
EU je v zadnjih petih letih najbolj napredovala pri splošnem doseganju 16. cilja trajnostnega razvoja »mir, pravičnost in močne institucije«.
Pomemben napredek je bil viden tudi pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti (1. cilj) ter pri izboljšanju zdravstvenega stanja v EU (3. cilj). Vendar se zaradi časovnega zamika posameznih kazalnikov ocena obeh ciljev glede revščine (1. cilj) in zdravja (3. cilj) še vedno nanaša na obdobje do leta 2019 in zato še ne odraža učinkov pandemije COVID-19.
Ocena preostalih ciljev do neke mere že upošteva pandemijo, pri čemer COVID-19 opazno upočasni poročan povprečni napredek. Na področju gospodarstva in trga dela (8. cilj) je kriza COVID-19 prekinila nenehen napredek, zabeležen od leta 2013. Podobne učinke lahko opazimo na področjih izobraževanja (4. cilj), enakosti spolov (5. cilj), neenakosti (10. cilj) ter globalnih partnerstev in načinov izvajanja (17. cilj), kjer podatki za leto 2020 kažejo očitno poslabšanje posameznih kazalnikov.
Zmeren napredek je zabeležen pri trajnostnih mestih (11. cilj), potrošnji in proizvodnji (12. cilj), trajnostnem kmetijstvu (2. cilj) ter raziskavah in razvoju ter inovacijah (9. cilj). Za te cilje podatki za leto 2020 še niso na voljo, zato njihova ocena odraža obdobje pred pandemijo.
Na podlagi sedanjega sklopa kazalnikov ostaja splošna ocena 13. cilja »podnebni ukrepi« bolj ali manj nevtralna. Pozitivni trendi so vidni pri blaženju posledic podnebnih sprememb (npr. naraščajoči delež obnovljive energije) in podpori podnebnim ukrepom (npr. krepitev finančne podpore partnerskim državam). Na oceno negativno vplivajo vse močnejši podnebni vplivi, kot so naraščajoče povprečne temperature. Temelji tudi na preteklem napredku in ne na projekcijah prihodnjih emisij na podlagi načrtovane ali sprejete zakonodaje in ukrepov politike. Z nedavnim sporazumom o evropskem podnebnem zakonu bo revidirana obstoječa podnebna in energetska zakonodaja EU.
Cilj št. 7 (cenovno dostopna in čista energija) in 15. cilj (življenje na kopnem) na splošno kažeta rahel odmik EU od ustreznih ciljev trajnostnega razvoja. V primeru 7. cilja je ta splošna nekoliko negativna ocena posledica povečanja porabe energije v EU v obdobju od 2014 do 2019 in zato še ne odraža – vsaj začasnih – zmanjšanj, pričakovanih za leto 2020. Ocena 15. cilja kaže, da ekosistemi in biotska raznovrstnost ostajajo pod pritiskom človekovih dejavnosti.
Za 6. (čista voda in sanitarne storitve) in 14. cilj (življenje pod vodo) splošnih trendov v EU zaradi pomanjkanja zadostnih podatkov v zadnjih petih letih ni mogoče izračunati.
V poročilu o spremljanju se trendi kazalnikov ocenjujejo v dveh obdobjih (kadar razpoložljivost podatkov to omogoča): kratkoročno, upoštevajoč razvoj v zadnjih petih letih, in dolgoročno, ob upoštevanju trendov v zadnjih 15 letih, da odražajo 15-letni obseg Agende 2030. Za povzetek celotnega razvoja vsakega cilja trajnostnega razvoja je povzetek na ravni cilja, tematska poglavja, po eno za vsakega od 17 ciljev, pa podrobno ocenjujejo vsak s tem povezan kazalnik.
Izdaja poročila o spremljanju za leto 2021 vsebuje novo poglavje o medsektorskih vprašanjih, ki obravnava teme, ki vplivajo na več ali vse cilje trajnostnega razvoja in jih ni mogoče analizirati z vidika enega samega cilja. Te teme so: (1) pandemija COVID-19 in kako je vplivala na napredek EU pri ciljih trajnostnega razvoja, (2) analiza medsebojnih povezav (sinergij in negativnih učinkov), ki obstajajo med cilji trajnostnega razvoja na ravni EU, in (3) razvoj testnih kazalnikov za oceno pozitivnih in negativnih vplivov potrošnje v EU na druge dele sveta (»prelivanja«) v zvezi z doseganjem Agende 2030.
V dodatnem poglavju je predstavljen grafični pregled trenutnega stanja in kratkoročnega napredka pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja za vsako od 27 držav članic EU.
Pripravila: Adriana Aralica