Najbolj ranljive so predvsem države z nizkimi in srednjimi dohodki. Tudi v primeru agresije Ruske federacije na Ukrajino je tako. Z globalizacijo razvito mednarodno gospodarsko in finančno sodelovanje, povezanost globalnih vrednostnih verig in vzajemna odvisnost z vsako krizo ali konfliktom – finančno, zdravstveno, logistično, vojaško – izkazuje globoko ranljivost.
Britanski inštitut ODI je objavil rezultate analize da bo vojna svetovno gospodarstvo samo v letu 2022 lahko stala do 950 milijard dolarjev. Tovrstni šoki lahko izničijo rast in preoblikovanja najbolj ranljivih gospodarstev, tj. držav z nizkimi in srednjimi dohodki (low and middle income countries, L&MIC). Čeprav je vojna fizično omejena na ozemlje Rusije in Ukrajine, so te države izpostavljene predvsem na tistih dobrinah, kjer sta Rusija in Ukrajina glavna ali pomembna dobavitelja – nafta, kovine, pšenica, sončnično olje… Po podatkih Svetovne banke so se cene surove nafte Brent med 25. februarjem 2022 in 1. aprilom 2022 zvišale za 11 %, cene pšenice pa so se v istem obdobju zvišale za 30 %. Kot ugotavljata raziskovalki, bi do takšnega povečanja prišlo v okviru že tako naraščajočih cen surovin. Svetovni indeksi cen so se med decembrom 2021 in februarjem 2022 povečali za hrano (11 %) ter kovine in minerale (12 %).
Analiza gospodarsko ranljivost zaradi vojne na ravni države meri kot “kombinacijo neposredne gospodarske izpostavljenosti Rusiji in Ukrajini (npr. prek dvostranske trgovine in naložb, migracij) in posredne izpostavljenosti globalnim učinkom vojne (npr. prek ravni uvoza blaga, odprtosti trgovine in naložb, turizma), minus odpornost (npr. kakovost gospodarskega upravljanja, sposobnost energetskega prehoda, prehranska varnost) za obvladovanje negativnih učinkov šokov, ki se lahko pojavijo zaradi vojne.”
Kot najbolj neposredno izpostavljene države analiza omenja naslednje države: Belorusija, Armenija, Kirgiška republika, Libanon, Maldivi, Črna gora in Uzbekistan. Zaradi izpostavljenosti spremembam na globalnem trgu pa so najbolj izpostavljene Črna gora, Jordanija, Libanon in Maldivi ter v Afriki Gambija, Sudan, Komori in Zelenortski otoki.
Slika: Najbolj ranljive afriške države glede na gospodarske učinke vojne v Ukrajini
Sama analiza je zanimiva tudi zaradi razvoja metodologije določanja indeksa ranljivosti kot podlage kvantificiranega spremljanja položaja posameznih držav ali regij glede na učinke sprememb na globalnem trgu. Tovrsten indeks je koristen tudi za boljše in hitrejše reagiranje na globalni ravni ter na ravni mednarodnega razvojnega sodelovanja. Po drugi strani nam pa analiza lahko veliko pove o strateških dimenzija vojne v Ukrajini in o dejanskih ciljih “vojne operacije”.
Več o rezultatih analize v prispevku ODI – Raga, S. in Pettinotti, L. (2022) Economic Vulnerability to the Russia-Ukraine War. ODI Emerging Analysis. London: ODI (https://odi.org/en/publications/economic-vulnerability-to-therussiaukraine-war-which-low-and-middle-income-countries-are-mostvulnerable/)
Pripravil: AK