Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč

Podnebne spremembe tema nove izdaje Najboljših novic iz sveta
Najboljše novice iz sveta so ponovno izšle v slovenščini. Osrednja tema tokratnega časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, so podnebne spremembe. Izdajo tudi tokrat koordinira platforma SLOGA, Najboljše novice iz sveta pa so tudi del 10. Slovenskih razvojnih dni in Tedna globalnega učenja 2019.
Preko Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih že 15 let soustvarja tudi Slovenija. Prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu. Zgodbe, med njimi prvič tudi zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen.
KAJ SO NAJBOLJŠE NOVICE IZ SVETA?
Najboljše novice iz sveta so neodvisna publikacija, ki temelji na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive. Naše delo temelji na ciljih trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo skrajne revščine, zmanjšanje globalnih neenakosti in boj proti podnebnim spremembam. Verjamemo, da dobro znanje ustvarja upanje in da navade ustvarjajo motivacijo za akcijo.
Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.
Uredništvo slovenske izdaje:
Urednica: Patricija Virtič, SLOGA – Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
Priprava prispevkov: Ana Kalin, Jana Lampe in Patricija Virtič
Grafično oblikovanje: Svetilka, d.o.o.
Izdala: SLOGA Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč s podporo danske agencije za mednarodni razvoj Danida in Ministrstva za zunanje zadeve RS.
Uredništvo danske izdaje:
Novinarja: Thomas Gringer Jakobsen in Anders Seneca Bang
Grafično oblikovanje: Lauge Eilsøe-Madsen
Grafike: Josephine Jensen
Urednica: Sophie Rytter
Glavni urednik: Thomas Ravn-Pedersen
Kaj so podnebne spremembe?
Podnebje je značilnost vremena na nekem območju v daljšem časovnem obdobju. Prav trajanje opazovanja ga loči od vremena, ki je opis stanja v ozračju v nekem trenutku na izbranem kraju. V širšem smislu Zemljino podnebje pomeni stanje podnebnega sistema, ki temelji na medsebojnih odnosih petih sestavnih delov: ozračja, rek in oceanov, ledenega pokrova, kopnega in vegetacije. Podnebne spremembe so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji ali na njenih posameznih območjih. Spreminjanje je sicer splošna značilnost podnebja, vendar je hitrost in velikost sprememb v zadnjem stoletju izjemna. Podnebne spremembe zato veljajo za enega največjih sodobnih izzivov pred katerimi se je znašlo človeštvo. Izvirajo iz segrevanja podnebnega sistema (oziroma globalnega segrevanja) in so fizikalno izmerjeno dejstvo. Opazne so v vseh delih Zemljinega podnebnega sistema: temperatura zraka narašča, spreminjajo se značilni padavinski vzorci, segrevajo se oceani, spreminjajo se njihovi tokovi, dviga se višina morske gladine, krči se površina pokrita z ledom in snegom, posledično se zmanjšuje zaloga zamrznjene sladke vode, spreminjata se avtohtono rastlinstvo in živalstvo, premikajo se rastlinski pasovi. Mnogih opazovanih sprememb v zadnjem stoletju zgolj naravni dejavniki ne morejo pojasniti.

Kakšne so projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji ob koncu 21. stoletja? KLIKNI ZA INFOGRAFIKO
TRIJE MITI O PODNEBJU – IN ZAKAJ SO PROBLEMATIČNI
Razprave o podnebju so pogosto polne zmotnih prepričanj. Poglejmo podrobneje najbolj razširjene mite o podnebju.

PRIHAJA NOVA TEHNOLOGIJA, KI NAS BO REŠILA
Mnogi upajo, da podnebno krizo lahko rešijo nove tehnologije, na primer, da lahko iz zraka očistimo CO2. Vendar pa je polaganje upov v novo obstoječe tehnologije nevaren mit, ki odmika pogled od dejanskih težav, pojasni profesor Brian Vad Mathiesen, raziskovalec energetskih sistemov na Univerzi v Aalborgu. »Veliko je prividov novih tehnologij, ki domnevno rešujejo vse probleme,« pravi Mathiesen. Boji se, da je upanje na revolucionarno tehnologijo izgovor, ki stoji na poti do obsežne družbene preobrazbe, potrebne za zmanjšanje izpustov – in dlje kot povzročamo velike izpuste, težje jih bo kasneje znižati. »Približno 95 % tehnologij, ki jih potrebujemo do leta 2050, danes že poznamo in večina jih je tako poceni, da bi jih lahko v velikem obsegu zlahka že začeli uporabljati,« pravi. »Zaradi političnih razlogov ne gre hitreje. Ne zato, ker tehnologije ne bi bilo.«

PREPOZNO JE, DA BI KARKOLI NAREDILI
Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, vendar zaradi tega ni vse izgubljeno. Leta 2015 so se države dogovorile, da bodo globalno segrevanje obdržale pod 2 stopinjama Celzija, cilj pa je ostati pod 1,5 stopinje Celzija segrevanja. Od takrat se izpusti CO2 niso znižali, zato bo težko doseči cilj 1,5 stopinje Celzija. Po mnenju Medvladnega panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) bo to od nas zahtevalo, da izpuste do leta 2030 prepolovimo, do 2050 pa jih skoraj izničimo. Nekateri dvomijo, ali je mogoče svet tako hitro spremeniti. Vendar imamo še vedno možnost, da se izognemo dvigu temperature za več kot 2 stopinji Celzija, in še večjo možnost, da se izognemo višjim temperaturam, ob katerih bi posledice lahko bile katastrofalne. Zato je pomembno, kaj svet počne zdaj.

VZROK ZA SEGREVANJE JE PRENASELJENOST
V razpravah o podnebnih spremembah velikokrat slišimo, da je vzrok zanje hitro rastoče prebivalstvo v revnih državah. Tovrstno prepričanje je zmotno iz dveh razlogov. Prvič, svetovno prebivalstvo danes narašča počasneje kot v preteklosti. Do leta 2100 pa naj bi se rast umirila. Drugič, ljudje v revnih delih sveta povzročijo zelo malo izpustov CO2. Leta 2016 je Severna Amerika proizvedla 18 odstotkov vseh izpustov CO2, medtem ko tam biva zgolj 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Nasprotno je 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v afriških državah, skupaj proizvedlo le 4 odstotke vseh izpustov CO2. Primerjamo lahko tudi dve veliki državi – Indijo in Kitajsko. Obe imata nekaj več kot 1,3 milijarde prebivalcev. V preteklosti je Kitajska izpuščala 15 odstotkov vseh toplogrednih plinov, Indija pa le 4 odstotke celotnih izpustov, pravijo podatki World Resource Institute. Prenaseljenost je v nekaterih državah resnična težava in lahko povzroči krčenje gozdov, ki vplivajo na podnebje. Vendar so podnebne spremembe, ki jih občutimo danes, predvsem posledica zelo visokih izpustov CO2 v bogatih državah.
Novice
Majhna dejanja za velike spremembe
Tudi Slovenija si prizadeva pokazati, da obstaja drugačna razvojna pot, ki ni škodljiva našemu okolju, podnebju in družbi. Želimo pokazati možnosti razvojnih poti, ki so okolju in človeku prijazne oz. trajnostne, ter vse priložnosti, ki jih trajnostni razvoj prinaša.
Slovenske nevladne organizacije zato izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, z namenom izboljšati življenja posameznikov in skupnosti. Skupaj prispevajo k doseganju ciljev podnebne politike in prilagajanja podnebnim spremembam, s tem pa k zmanjševanju neenakosti na globalni ravni. Izvajajo projekte, ki bodo zagotovili, da bo okolje v katerem živimo, v prihodnje omogočalo boljše življenje. Za vse.
Davidu Attenboroughu podelil naziv borca za Zemljo
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je priznanemu okoljevarstveniku in biologu siru Davidu Attenboroughu podelil naziv borca za Zemljo (Champion of the Earth). Davida Attenborougha so nagradili za dolgoletna prizadevanja za varstvo okolja, ki jih je predstavil...
Nov priročnik za izvajalce Tedna globalnega učenja
Priročnik Teden globalnega učenja je namenjen vsem, ki jih zanimajo področja globalnega učenja, transformativnega učenja, vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, izobraževanja o človekovih pravicah, vzgoje za medije, vzgoje za mir … saj pokriva celoten nabor...
Pridružite se kampanji Intersekcionalnost spreminja našo resničnost
Doseganje enakosti spolov je že desetletja politični in razvojni cilj na globalni agendi. Čeprav je bil napredek nedvomno dosežen, ostajajo pomembni izzivi. Center Sever-Jug Sveta Evrope začenja z spletno kampanjo Intersekcionalnost spreminja našo resničnost, ki se ji...
Evropska unija in Uefa družno proti podnebnim spremembam
Evropska komisija in Evropska nogometna zveza (Uefa) sta začeli z novo kampanjo za ozaveščanje javnosti, ki se osredotoča na ukrepe posameznikov za boj proti podnebnim spremembam. V skupni kampanji sta pozvali državljane tega sveta k večji zaščiti podnebja. Pod...
EU: Zmanjšanje izpustov za vsaj 55 % do 2030
Voditelji držav EU 11. decembra 2020 potrdili nov in ambicioznejši cilj zmanjšanja neto izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Evropska komisija je ta novi cilj predlagala septembra 2020, da bi EU, skladno s ciljem...
Evropski podnebni pakt: krepitev vloge državljanov pri oblikovanju bolj zelene Evrope
Evropska komisija je 9. decembra 2020 začela izvajati evropski podnebni pakt. V okviru te pobude, ki bo potekala po vsej EU, so posamezniki, skupnosti in organizacije povabljeni k sodelovanju pri ukrepih proti podnebnim spremembam in oblikovanju bolj zelene Evrope....
Za podnebno financiranje v partnerskih državah je Slovenija leta 2018 namenila skupno 4,3 mio EUR, kar predstavlja 16-odstotno povečanje glede na leto prej.



