Katja Alabboud je vodja projektov v Zavodu Krog, večinoma vodi projekte humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter pokriva sodelovanje z lokalnimi partnerji na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.
Ta blog je zapis o zanemarjeni in pozabljeni humanitarni krizi, ki se dogaja v eni od z naravnimi danostmi najbogatejših držav v Afriki in na svetu. To je zapis o Sudanu, bogatemu z rodovitno zemljo, pitno vodo, minerali in rudninami, potencialom in talentom ljudi, strateško lokacijo in turističnimi znamenitostmi. Obsežna območja in raznolika podnebja omogočajo pridelavo različnih žit in vrtnin.
A vsemu bogastvu navkljub se v Sudanu odvija ena največjih in najbolj zapletenih humanitarnih kriz na svetu. Že pred izbruhom še danes trajajoče vojne aprila 2023 je bil Sudan med najbolj ranljivimi državami na svetu kar se tiče politične in varnostne stabilnosti, prehranske varnosti in oskrbe z vodo. Dve leti po začetku vojne se s hudim pomanjkanjem hrane sooča več kot 24,6 milijona ljudi, pri čemer so v več regijah države poročali o lakoti. Hkrati je po podatkih UNICEF-a 17,3 milijona ljudi ostalo brez dostopa do vode. Ženske in dekleta nosijo nesorazmeren delež bremena, ne le zaradi pomanjkanja hrane in vode, temveč tudi zaradi naraščajočega nasilja zaradi spola ter izpostavljenosti škodljivim praksam, kot sta otroške poroke in obrezovanje deklic.
Sudan se s težko humanitarno situacijo sooča že desetletja. Poganjajo jo dolgotrajni konflikti, politična nestabilnost in gospodarske težave, v zadnjem času pa vse to poglabljajo in zaostrujejo podnebne spremembe. V zadnjih desetletjih so suše in pomanjkanje vode močno vplivali na kmetijstvo in živinorejo. To je povzročilo tekmovanje za vodo in obdelovalne površine med različnimi skupinami, kar je pogosto vodilo v nasilje. Eden najbolj krvavih konfliktov v Sudanu se je zgodil v Darfurju leta 2003. Vzrok so bili med drugim spori glede zemlje in vode, ki so se stopnjevali zaradi suše in spremenjenih kmetijskih praks. Na območjih, kjer so bila nekoč rodovitna polja, je začelo primanjkovati vode. V boju za nadzor nad viri so bila afriška plemena izpostavljena arabskim nomadskim konjenikom, te pa sta spodbujali in podpirali vojska in oblast v Kartumu. Prišlo je do množičnih pomorov in razseljevanja ljudi, kar se žal danes, tekom sedanje vojne, ponavlja na še bolj grozen način.
Leta 2019 je žarek upanja posijal na Sudan. Takrat je državo dosegla arabska pomlad, med katero so se angažirali mladi in razsvetljeni ljudje, ki so dosegli padec dolgoletnega diktatorja Omarja al-Baširja. Kljub upanju, ki ga je prinesla sprememba oblasti, pa je prehodno civilno oblast hitro odnesla vojska, del katere so bile tudi paravojaške milice za hitro posredovanje. Med slednjimi in vojsko se je aprila 2023 vnel krvavi spopad, ki se še danes nadaljuje. Spopadi so povzročili množične notranje selitve, smrt in uničenje infrastructure. Obe strani izkoriščata mlade, prestrašene, brez možnosti in priložnosti, za rekrutiranje v svoje vrste. Tuje države, kot so Združeni arabski emirati, Egipt, Rusija, pa tudi nekatere zahodne in afriške države, se zaradi svojih interesov, bogastva in strateške lege Sudana vmešavajo in stopnjujejo že tako kompleksen konflikt.
Humanitarne potrebe – potrebe po hrani, pitni vodi, zdravilih, strehi and glavo – so v Sudanu enormne. Poleg vojne nove humanitarne potrebe povzročajo neugodne vremenske razmere, kot so suša ali pa poplave reke Nil, ki odnašajo vse pred sabo. Širijo se tudi bolezni, kot je kolera, saj je bila tekom vojne uničena vodna in sanitarna ter zdravstvena infrastruktura. Ženske in otroci so v tej situaciji še posebej ranljivi.
Medtem ko se mednarodna skupnost in mediji vrtijo okoli dogajanja na Bližnjem Vzhodu, okoli nečloveških in krvavih izraelskih napadov ter genocida v Gazi in ruske invazije na Ukrajino se s Sudanom ne ukvarja skorajda nihče. Pokritost finančnih potreb za humanitarno pomoč v Sudanu je zelo nizka, vlade, mednarodne organizacije in zasebni donatorji odločajo, koliko sredstev bodo namenili za humanitarno pomoč Sudanu v primerjavi z drugimi krizami po svetu.
Zavod Krog v sodelovanju z lokalnim partnerjem HOPE Sudan – Hope and Friendship for Development in ob finančni podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS / Slovenian Ministry of Foreign and European Affairs v Sudanu letos zaključuje humanitarni projekt, ki se je začel vzporedno z začetkom vojne. Zaradi novih potreb in spremenjenih razmer na terenu so se projektne aktivnosti prilagodile in se izvajale v relativno mirni provinci Gadaref, kamor so se zatekli ljudje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove v Kartumu in drugih vojnih območjih.
Projekt je prispeval k izboljšani razpoložljivosti pitne vode v centrih, kamor so se zatekli notranje razseljeni ljudje, pomagal k izboljšanju prehranske varnosti z delitvijo hrane ter aktivnostmi na področju kmetijstva, ter podprl žrtve nasilja zaradi spola in drugega nasilja. Za boljši dostop do vode se je obnovilo in nadgradilo 6 vodnjakov, ki skupaj služijo več kot 5500 družinam, se postavilo cisterne vode na treh lokacijah, ki nimajo lastnega vira vode, ter se uspodobilo 15-članski odbor za vodo, ki skrbi za obratovanje in vzdrževanje vodnjakov. Vzpostavili so se tudi sanitarni prostori v dveh šolah, ki jih obiskuje skoraj 1300 deklet.
Tekom projekta je bilo razdeljenih tudi 330 prehranskih paketov notranje razseljenim družinam, 600 kmetov in kmetovalk je v setvenih sezonah 2024 in 2025 dobilo semena sireka, prosa, sezama za sajenje, nekateri so bili deležni tudi usposabljanj na področju odpornega in okolju prijaznega kmetovanja. Denarno pomoč in psihosocialno ter drugo strokovno podporo se je nudilo žrtvam nasilja zaradi spola ter žrtvam vojne, vzpostavile pa so se tudi skupnostne mreže za zaščito in preprečevanje nasilja zaradi spola, ki so preko delavnic in akcij ozaveščale o enakosti spolov.
Projekt »Voda, hrana in zaščita pred nasiljem za sožitje in dostojanstvo darfurskih skupnosti« je pokril le kapljico v oceanu potreb, s katerimi se soočajo Sudanci in Sudanke. Ker trenutnemu konfliktu ni videti luči na koncu predora in ker ni upanja, da bodo sprte strani v državi same prišle do premirja, je nujno, da Sudanu mednarodna skupnost, mediji in svetovna javnost posveti več pozornosti. Nujno je, da tuje sile za vzpostavitev miru v tej državi opustijo svoje parcialne interese, pritisnejo na strani v konfliktu, prispevajo k gradnji miru in sudanskemu prebivalstvu končno omogočijo dostojno življenje.
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Zavod Krog skupaj s partnerji začel nov projekt »Ženske v medijih«
Zavod Krog na 18. Nemškem kongresu o otroškem in mladinskem varstvu (DJHT)
EKOS – podpora ženskam na poti do lastnega podjetja
Zavod Krog gradi mostove v mladinskem delu: iz Sofije z novimi znanji in partnerstvi
Ženske in čebelarstvo za trajnostno prihodnost
ZAKAJ SKRB ZA OSEBE Z DEMENCO V ČRNI GORI?