Prvo tovrstno glasovanje v Ekvadorju, kjer je skoraj 60 odstotkov prebivalcev glasovalo za zaustavitev črpanja nafte na enem od biološko najbolj raznolikih območij na planetu.
Ekvadorski državljani so spregovorili: nafta se ne sme črpati iz zemlje.
Ekvadorci so z zgodovinskim glasovanjem odločili, da se v narodnem parku Yasuní ne sme začeti nobeno novo črpanje nafte in da se mora vse sedanje črpanje nafte na tem območju ustaviti v enem letu.
„To je zgodovinsko – tudi na mednarodni ravni,“ pravi Jorge Espinosa, ki deluje v organizaciji Yasunidos. „Upamo, da si bodo to idejo vzele k srcu tudi druge države po svetu.“
Yasunidos je združenje različnih nevladnih in okoljskih organizacij. Organizacija si že deset let prizadeva za razpis referenduma, ki bi ustavil črpanje nafte v narodnem parku Yasuni.
Na referendumu 20. avgusta je 59 odstotkov prebivalcev Ekvadorja glasovalo za to, da nafta ostane v zemlji.
Eden najbolj naravnih krajev na svetu
Yasuní je največji narodni park v Ekvadorju in se nahaja v vzhodnem delu države. Območje je del amazonskega deževnega gozda in je eden od krajev z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. Na hektar je na primer 1 130 drevesnih vrst – več kot v Kanadi in ZDA skupaj -, več kot 600 vrst ptic, 10 vrst opic, 81 vrst netopirjev in 100 000 vrst žuželk. Za primerjavo: na celotni Danski je približno 18.000 vrst žuželk.
Po besedah Jorgeja Espinosa je bogastvo narave in divjih živali eden od razlogov, zakaj so ljudje glasovali za to, da nafta ostane v zemlji.
„Eden od razlogov je tudi ta, da zadnjih deset let poslušamo, da je Yasuní območje z največjo biotsko raznovrstnostjo in da so izolirane skupnosti, ki tam živijo, ranljive. Imamo močno povezavo z naravo, smo ena od držav z največjo biotsko raznovrstnostjo na planetu in videli smo učinek uničevanja planeta,“ pravi.
V Yasuniju živi več domorodnih skupin, med njimi Tagaeri in Taromenane, ki živijo v prostovoljni izolaciji od zunanjega sveta.
Vrtanje nafte ima zanje – ter za naravo in planet – velike posledice. Predvsem pa vrtanje nafte prispeva k pridobivanju fosilnih goriv iz zemlje, kar je glavni vzrok globalnega segrevanja.
Po podatkih satelitskega spremljanja projekta Andean Amazon Monitoring Project, nevladne organizacije, ki spremlja vrtanje nafte v Yasuniju, se za infrastrukturo za vrtanje nafte izsekajo velika območja gozda, kar samo še povečuje globalno segrevanje, saj je Amazonija pomemben dejavnik pri absorpciji CO2 iz ozračja. Poleg tega se nafta razliva po gozdu, kar ima posledice tudi za ljudi, živali in rastline.
Nacionalni park Yasuní je eden od krajev z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. V njem je veliko različnih rastlinskih vrst, žuželk, opic in več kot 600 vrst ptic. CCBY: Doug Greenberg
Nafta je pomembno izvozna surovina.
Med referendumom je bil eden od argumentov nasprotne strani ta, da je ekvadorsko gospodarstvo odvisno od črpanja nafte. Nafta je največji izvozni proizvod države.
„Vemo, da Ekvador že vrsto let izkorišča nafto in da so nam obljubljali, da bomo zaradi tega postali bogata država – vendar se do zdaj ni zgodilo nič. Nasprotno, doživeli smo gospodarsko krizo. Začenjamo dvomiti v to industrijo,“ pravi Jorge Espinosa.
Vendar pa je po njegovih besedah odnos z naftnimi vrtinami zapleten. Veliko ljudi je odvisnih od velikih naftnih podjetij, ki so odgovorna za zagotavljanje delovnih mest in gradnjo cest do območij, kjer črpajo nafto iz zemlje.
„Od nafte smo zgodovinsko odvisni,“ pravi Jorge Espinosa.
Zaračunali bi, da bi nafto pustili v tleh.
Vrtanje nafte v Yasuniju traja že več let.
Leta 2007 je takratni ekvadorski predsednik predlagal, da bi država pustila nafto na tem območju v zemlji, če bi ji bogatejše države nadomestile izgubo v višini 3,6 milijarde dolarjev. Za to ni bilo podpore, zato se je leta 2013 začelo vrtanje.
Namesto tega se je začelo Yasunidosovo prizadevanje, da bi ljudje glasovali o tem, ali naj se nafta izprazni ali ne.
„To je skoraj neverjetno,“ pravi Jorge Espinosa. „Na neki točki smo mislili, da je zadeva izgubljena. Pred desetimi leti, ko smo začeli razvijati zamisel o referendumu takšnega obsega, smo bili nad njim navdušeni. Takrat smo zbrali 750 000 podpisov. Vse je šlo dobro, prepričani smo bili, da bo referendum izveden – potem pa so ga bojkotirali. Vse skupaj je postalo pravna bitka.“
Šele lani so bili podpisi potrjeni in referendum je postal resničnost – in zdaj je naftnega vrtanja v narodnem parku Yasuní konec.
„Ko smo začeli kampanjo, smo mislili, da bo najtežje prepričati ljudi, ki živijo na obali, naj glasujejo za. Toda na koncu je večina ljudi v obalnih pokrajinah glasovala za to, da nafta ostane v zemlji. Mislim, da je to zaradi podnebnih sprememb,“ pravi Jorge Espinosa.
Ekvador je med drugim doživel poplave zaradi neviht in močnega deževja. Hkrati je država na prednji strani El Niña, ponavljajočega se vremenskega pojava, povezanega s toplejšimi oceanskimi tokovi in večjo količino padavin, ki bi po napovedih strokovnjakov zaradi podnebnih sprememb lahko postal še intenzivnejši.
„Pred manj kot mesecem dni so obalne regije prizadele obilne padavine – in vemo, da se to dogaja zaradi podnebnih sprememb,“ pravi Jorge Espinosa.
Hkrati meni, da so podnebne spremembe morda spodbudile glasovanje v Ekvadorju v smeri narave.
„Andi se križajo z našo državo, lahko se nam zdi zelo velika in oddaljena, zlahka se počutimo odtujeni od resničnosti drug drugega – toda podnebne spremembe nas lahko povežejo.“
