V članku z naslovom Ko nam ni vseeno, da nismo vsi enaki avtor Jaka Kranjc opozarja na pogosto zlorabo statističnih povprečij v javni razpravi. Številke, kot so “1,52 otroka na žensko” ali “78 kg odpadne hrane na osebo”, so sicer uporabne za makro primerjave, vendar zavajajoče, ko jih apliciramo na posameznika.
Ključni primeri:
️ Odpadna hrana:
-
Državni podatek o 78 kg odpadne hrane na osebo letno vključuje tudi industrijsko in restavracijsko zavrženo hrano.
-
Realnejša številka za gospodinjstva je le 13 kg užitne hrane letno (36 g na dan).
-
EU povprečje (132 kg) kaže, da Slovenija stoji relativno dobro.
Recikliranje papirja:
-
Trditev, da “1 tona recikliranega papirja prihrani 17 dreves”, je problematična zaradi razlik v velikosti dreves, vrstah in geografskih razmerah.
-
Podatki Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da se povprečna prostornina posekanih dreves spreminja glede na naravne nesreče in starost gozdov.
Zaključek:
Povprečja so koristna orodja za analizo na ravni države ali regije, vendar jih ne smemo dojemati kot natančen odraz posameznikove realnosti. Avtor poudarja, da je za kakovostno razumevanje podatkov potrebno upoštevati kontekst, metodologijo in porazdelitev vrednosti.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Ljubljana uvaja trajnostni rečni prevoz
Obnova toplotnega sistema v Šaleški dolini za trajnostno ogrevanje
Mirovni inštitut vabi na novinarsko konferenco o sovražnem govoru in dezinformacijah
Kam z novo nastajajočimi odpadki iz OVE?
Plavajoča sončna elektrarna Družmirje: Korak k trajnostni energetski prihodnosti
Tek od faksa do faksa 2025: šport, trajnost in skupnost