Podnebni ukrepi imajo po vsem svetu močno podporo. To kažejo nove raziskave - in če bi se vsi tega tudi zavedali, bi to pomagalo v boju proti podnebni krizi.
Se spomnite, ko so rumeni jopiči z bojnimi vzkliki in trobojnico v vetru korakali po pariških ulicah? Ali ko je na tisoče jeznih kmetov z napisi, balami slame in rogovi na traktorjih drvelo proti prestolnici EU, Bruslju? Vse v znak protesta proti zeleni podnebni politiki.
Zdi se, da je svet močno razdeljen, ko gre za zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb in voljo, da bi nekaj storili v zvezi z njimi: Mnogi so za, mnogi pa proti.
Toda počakajte trenutek! Ker nismo tako razdeljeni, kot mislimo, da smo. Pravzaprav je skoraj celotno prebivalstvo sveta zaskrbljeno zaradi podnebnih sprememb in meni, da je treba storiti veliko več za zajezitev globalnega segrevanja.
Nova obsežna študija, v kateri je sodelovalo skoraj 130.000 ljudi iz 125 držav, je pokazala, da si skoraj 90 odstotkov svetovnega prebivalstva želi, da bi njihove vlade storile več v boju proti globalnemu segrevanju. Ne samo to, približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva želi za boj proti globalnemu segrevanju vsak mesec nameniti en odstotek dohodka svojega gospodinjstva.
Čeprav podnebni ukrepi uživajo veliko podporo, pa vedno podcenjujemo pripravljenost drugih, da podprejo podnebne ukrepe.
Ista študija kaže tudi, da le 43 odstotkov svetovnega prebivalstva verjame, da bodo drugi vsak mesec namenili en odstotek svojega dohodka. Obstaja torej „vrzel v dojemanju“ med tem, kako vidimo svoj odnos do podnebja in kako ga vidijo drugi.
Nismo samo mi, ki se ne zavedamo te široke podpore. Tega se ne zavedajo niti politiki po vsem svetu.
In to ovira ambiciozno podnebno politiko.
„Če ljudje ne vedo in če politiki podcenjujejo podporo, to preprosto pomeni, da tako na politični ravni kot na ravni posameznikov ne ukrepamo toliko, kot bi lahko,“ pojasnjuje Clara Vandeweerdt, docentka in raziskovalka odnosa javnosti do podnebja na Oddelku za politične vede Univerze v Københavnu, ki je preučila podatke iz študije.
Globoka zaskrbljenost po svetu
Podnebna kriza je vroča. Svet je na poti h katastrofalnemu dvigu temperature za skoraj tri stopinje. Oceani so pod velikim pritiskom, biotska raznovrstnost po vsem svetu upada – in to nas zelo skrbi.
Druga obsežna študija, v kateri je sodelovalo več kot 59.000 ljudi iz 63 držav, je pokazala, da jih 86 odstotkov verjame v podnebne spremembe. Celo v Izraelu, državi z najnižjo podporo, je bilo takšnih 73 odstotkov.
Poleg tega študija kaže, da skoraj trije od štirih podpirajo podnebne politike, kot so davek na ogljik (pri koriščenju energentov kot so: premog, nafto in plin) znatno povečanje javnega prevoza, več zelene energije, kot sta sončna in vetrna energija, davki na letalske prevoze in davki na živila z veliko ogljika, kot sta meso in mlečni izdelki.
Če se ozremo čez Atlantik v ZDA, stvari tudi niso tako slabe. Kar 83 odstotkov Američanov meni, da podnebne spremembe resno ogrožajo planet.
Razlika v dojemanju je bila ugotovljena tudi v drugih študijah.
Na primer, približno 90 odstotkov Američanov podcenjuje podporo drugih Američanov podnebni politiki. Pri tem ne gre le za majhno napako: povsem napačno ocenjujejo, koliko drugih Američanov podpira podnebne ukrepe.
Velika večina je zelo zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb in ne ve, da želijo ukrepati tudi njihovi sosedje, kolegi in sošolci.
Upanje in ukrepanje za nas vse
Kadar menimo, da drugim ni mar za podnebne spremembe, zmotno verjamemo, da je to norma, in to vpliva na naše vedenje.
„Norme so zelo pomembne in zelo vplivne, zato če ljudje podcenjujejo, koliko drugih je zaskrbljenih ali si prizadeva za upočasnitev podnebnih sprememb, raziskave kažejo, da to zmanjšuje tudi vašo zavzetost, da bi sami kaj storili,“ pojasnjuje Clara Vandeweerdt.
Rune Baastrup, sociolog in direktor organizacije Democracy X, ki podpira državljane, voditelje, strokovnjake in druge družbene akterje pri reševanju velikih izzivov, kot je podnebna kriza, se strinja.
„Če nimate občutka, da je drugim mar, in ne morete najti ukrepov, ki bi ustrezali vašim občutkom ali vrednotam, to pomeni, da ljudje postanejo bolj apatični in začnejo razmišljati, da se verjetno ne splača,“ pojasnjuje.
Tako lahko celo tvegamo, da postanemo apatični, fatalistični če imamo občutek, da drugim ni tako mar kot nam. Toda kaj bi pomenilo, če bi vedeli za ogromno podporo podnebnim spremembam?
Po besedah Runeja Baastrupa čustva, kot sta upanje in jeza, povečujejo motivacijo za ukrepanje, medtem ko občutki osamljenosti in strahu motivacijo zmanjšujejo. Če vemo, da tudi številni drugi mislijo tako kot mi, to poveča upanje ljudi, pojasnjuje.
„Vendar je znanje tisto, ki vam lahko pomaga spoznati, da, moj bog, tudi drugim ljudem je dejansko mar za to. Obstajajo tudi drugi, ki mislijo in čutijo enako kot jaz. Nisem osamljen v svoji skrbi. Nisem sam, ko iščem priložnosti za ukrepanje, saj tudi drugi želijo nekaj storiti, in to je dober način za povečanje motivacije za ukrepanje na področju zelenega prehoda.“
„In če veš, da je na primer 80 odstotkom Dancev to pomembno, lažje vprašaš sodelavca ali soseda, ali bi se ti pridružil pri podnebnih ukrepih,“ pojasnjuje Rune Baastrup.
Čas je za akcijo
Politiki po vsem svetu se ne zavedajo, da si večina svetovnega prebivalstva želi več podnebnih ukrepov. Clara Vandeweerdt pojasnjuje.
„Ko dejansko preverimo, ali politiki vedo, kaj mislijo prebivalci, vidimo, da se največkrat popolnoma motijo. Zelo, zelo slabo ocenjujejo stališča prebivalstva,“ pojasnjuje.
Clara Vandeweerdt na primer opozarja na študijo, v kateri so 866 politikov iz štirih različnih držav prosili, naj ugibajo o odstotku podpore različnim političnim predlogom – in zaključek študije je jasen: politiki nimajo pojma, kaj misli javnost, in napačno razumejo ne le mnenje splošnega prebivalstva, temveč tudi mnenje svojih volivcev.
To velja tudi za področje podnebja, pravi Clara Vandeweerdt. Druga študija na primer kaže, da kongresniki v ZDA podcenjujejo podporo Američanov omejevanju emisij CO2.
Z drugimi besedami, politiki ne vedo, kolikšna je podpora podnebnim ukrepom. Kaj bi torej pomenilo, če bi se tega zavedali politiki po vsem svetu?
Clara Vandeweerdt meni, da je podpora ljudstva pomembna za sprejemanje političnih odločitev.
„Vidimo, da obstaja povezava med podporo in sprejemanjem politik. To sem tudi sama pokazala v raziskovalnem članku o ZDA, kjer smo lahko videli, da so politiki v primeru podpore podnebni politiki v volilnem okrožju bistveno bolj verjetno glasovali za podnebne zakone,“ pojasnjuje.
Clara Vandeweerdt poudarja, da je vedno težko spremeniti pogled ljudi na svet, in kot razlago navaja koncept „potrditvene pristranskosti“. ‘Potrditvena pristranskost’ je nekaj, kar je značilno za vsakogar, in v bistvu pomeni, da si informacije pogosto razlagamo tako, da ustrezajo našemu obstoječemu mnenju.
„Ko ljudje izvedo nova trdna dejstva o politični temi, pogosto vidimo, da skušajo ta dejstva združiti z obstoječim mnenjem. To verjetno velja tudi za politike. Zato si lahko predstavljam, da je učinek nekoliko manjši od tistega, ki si ga želimo. To ne pomeni, da učinka ni, le da obstajajo nekatere pristranskosti, ki učinek zmanjšajo,“ pojasnjuje in dodaja:
„Toda logična posledica je, da bomo priča naprednejši podnebni politiki.“
Vir.
