ALJA BULIČ
Umetniška ustvarjalka in producentka, ki jo pri delu navdihujejo varovanje narave, oblikovanje skupnosti, opolnomočenje žensk in izobraževanje otrok. Je vodja interdisciplinarnega projekta Varuhinje rek, v okviru katerega organizira istoimensko potujočo fotografsko razstavo, javne pogovore in delavnice, izvaja pa tudi naravovarstveno otroško predstavo Zaobljuba reki, v kateri mlajše generacije ozavešča o pomenu varovanja rek. S performativnim ustvarjanjem se ukvarja že vrsto let, tudi v otroškem gledališču Čarovniški Blues in umetniški skupini Hupa Brajdič.
Slovenija se ponaša z izjemno biodiverziteto in velikim vodnim bogastvom, vključno z izviri pitne vode in čudovitimi rekami. Številni prebivalke in prebivalci so z rekami tesno povezani, prav tako se zavedajo pomena zaščite pitne vode (kar je navsezadnje pokazal angažma civilne družbe pri t.i. referendumu za pitno vodo leta 2021), manj pa je morda javnosti znano, da veliko vodotokov in njihovih habitatov ni v dobrem stanju. Ogrožajo jih predvsem industrijsko in kmetijsko onesnaževanje ter gradbeni in drugi neustrezni posegi, ki smo jim žal priča tudi po lanskih katastrofalnih poplavah. O resnosti razmer med drugim govori podatek, da se je število sladkovodnih rib v zadnjem pol stoletju pri nas zmanjšalo za kar 80 odstotkov!
Slovenija se ponaša tudi s strokovnjaki, ki imajo veliko znanja glede sonaravnega upravljanja z vodami, a so žal prevečkrat preslišani s strani odločevalcev, tudi zaradi političnih povezav energetskih in gradbenih lobijev, ki jih pri posegih v reke zanima predvsem dobiček. Nekateri gradbeni projekti so načrtovani na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000 in, kot kaže, se pristojni še niso zares lotili načrtov za renaturacijo rek iz Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; ta predvideva obnovitev vsaj 25 tisoč kilometrov evropskih rek, vključno z odstranjevanjem rečnih ovir.
Vse večje podnebne katastrofe, ki so v zadnjem času prizadele tudi našo državo (suša v 2022, poplave v 2023) nas opozarjajo, da je treba ukrepati čim hitreje in učinkoviteje, vse več ljudi se zaveda, da moramo spremeniti način delovanja. In prav angažirana civilna družba lahko od odločevalcev zahteva, naj prisluhnejo opozorilom stroke in jih vključijo v svoje politike. Le ozaveščeni državljani bodo uveljavljali pravico do aktivnega vključevanja v postopke za umeščanje novih objektov v skupni življenjski prostor ter v upravljanje z vodami na splošno. Veliko delo na tem področju je zagotovo opravil Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki je leta 2023 izdal Štoparski vodnik po varstvu okolja (http://zagovorniki-okolja.si/stoparski-vodnik/), v katerem lahko tudi laiki najdejo številne nasvete, kako se lotiti okoljske demokracije v lokalnem okolju.
Ozaveščanje o stanju vodotokov in pomenu njihovega varovanja je nujen pogoj za večje civilno-družbeno delovanje na tem področju, za kar si prizadeva tudi projekt Varuhinje rek (https://varuhinjerek.si/sl/). Z uporabo različnih umetniških pristopov ter organizacijo strokovnih srečanj prenaša sporočila naravovarstvenikov širši javnosti ter hkrati omogoča platformo za povezovanje in sodelovanje predstavnikov civilnih iniciativ, ki si prizadevajo za zaščito rek.
Četudi plemenito, biti zaščitnik slovenskih rek ni lahko delo. Prizadevajo si za skupno dobro, pa le malokdo ve za njih in ceni njihov trud, v nasprotju z npr. slavo, ki jo dosegajo slovenski športniki. Po večini gre za ljudi, ki po izobrazbi niso pravniki, biologi ali okoljevarstveniki, zaradi česar nimajo zadostnega strokovnega znanja s področja varovanja okolja in zagovorništva, prav tako se težko spopadajo z zapletenimi birokratskimi in pravnimi postopki. Zapolniti morajo vrzel, ki je nastala zaradi kroničnega pomanjkanja okoljskih inšpektorjev pri nas. Delo opravljajo v prostem času in pogosto se morajo obračati na odvetnike, da bi reke zaščitili prek sodišč, stroške pravnih postopkov pa kriti sami. Zaradi obsežnega dela in kadrovske podhranjenosti se soočajo z izčrpanostjo.
Kljub vsem tem izzivom, lahko trdimo, da državljanska zavest na področju varovanja vodnih virov v Sloveniji z zmago na referendumu za pitno vodo ni zamrla – obratno, ravno ta kampanja je bila velik navdih, saj je pokazala, da se povezana civilna družba lahko učinkovito zoperstavi škodljivi zakonodaji. V okviru projekta Varuhinje rek smo spoznali številne iniciative in organizacije, aktivne na tem področju, in v pričujočem zapisu bomo izpostavili prizadevanja nekaterih od njih. Naj bo njihov trud zgled tudi ostalim.
Skupina Za čisto reko Vipavo iz Miren-Kostanjevice (https://www.facebook.com/zacisto.rekovipavo.9) si prizadeva za izboljšanje stanja te goriške reke, ki je onesnažena zaradi neurejenih čistilnih naprav ter divjih odlagališč. Skupina, ki jo vodi nekaj nadobudnih domačink in domačinov, vsako leto organizira čistilno akcijo na Vipavi, hkrati pa popisuje divja odlagališča in o njih obvešča pristojne, s pozivom, naj vendarle uredijo obrežje reke. Prav tako si prizadeva ozavestiti lokalno prebivalstvo, da odpadki, četudi gre za zeleni odrez, v reko ne sodijo.
Civilna iniciativa Reši Sotočje iz Radovljice (https://www.resisotocje.si/) si prizadeva ustaviti načrtovano gradnjo Turistično-rekreacijskega centra na Sotočju Save Bohinjske in Save Dolinke ter ohraniti javni dostop do te naravne znamenitosti. Območje, na katerem bi investitor, lokalni podjetnik, gradil nastanitvene objekte, umetno jezero, gostinske obrate itd., po klasifikaciji spada med ekološko pomembna območja in območja naravnih vrednot, zato za pozidavo zagotovo ni primerno. Sotočje rek z izjemno pestrostjo vodnih in obvodnih habitatnih tipov (mrtvice, mokrišča, izviri, meandri, prodišča) predstavlja tudi življenjski prostor več ogroženih rastlinskim in živalskih vrst.
Terra Anima, društvo za poglobljeno ekologijo iz Radomelj (https://www.terraanima.si/), so po sedmih letih uspela prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka Češeniško in Prevojske gmajne na območju tamkajšnjega mokrišča. V njem teče tudi Rovščica, še edina neokrnjena reka v celinski Sloveniji. Zdaj si prizadevajo še za zaščito mokrišča na območju gozda Želodnik, ki je bil zaradi načrtov poslovne cone izvzet iz krajinskega parka – šlo bi za grob poseg, ki bi uničil naravno ravnovesje krhkega močvirnega ekosistema.
Civilna iniciativa Varuhi kanjona reke Kokre iz Kranja https://www.facebook.com/profile.php?id=100064860243292 je preprečila občinske načrte za komercializacijo rečnega kanjona, naravnega habitata ob mestnem središču, zaščitenega kot naravni spomenik. Iniciativa tudi sodeluje v delovni skupini, sestavljeni iz predstavnikov več občin, ki se ukvarja s problematiko onesnaženosti Kokre.
Civilna iniciativa Varuhi Sore iz Škofje Loke (https://www.facebook.com/varuhi.sore/) se je aktivno vključila v načrtovanje protipoplavne zaščite na Sori. S pomočjo strokovnjakov ter zagovorništvom na lokalni, nacionalni in evropski ravni je poudarjala nujnost vpeljave sonaravnih pristopov in uspela izdelati lastni načrt protipoplavnih rešitev, ki so ga pristojni delno tudi upoštevali.
Pri nas delujejo tudi večje naravovarstvene organizacije, kot so Zavod Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine (https://lutra.si/), gibanje Balkan River Defence (https://balkanriverdefence.org/) in Društvo za preučevanje rib Slovenije (https://www.dprs.si/sl), ki se že vrsto let strokovno ukvarjajo z zagovorništvom na področju obnove in varstva sladkih voda. V večjih kampanjah med drugim opozarjajo na pomen prostotekočih rek in uničenje, ki ga rečnemu habitatu prinese gradnja hidroelektrarn, ter si prizadevajo za ustavitev načrtov za gradnjo novih HE na srednji Savi.
Kljub uspehom, ki jih beležijo naravovarstveniki in aktivisti, je treba še enkrat poudariti – gre le za posameznike, ki se zavedajo, da sta usoda rek in usoda ljudi neločljivo povezani. Da brez čistih in prostotekočih rek ni kakovostnega in zdravega življenja in ni lepih obetov za prihodnost, zato se je treba pogumno zoperstaviti tistim kapitalskim in političnim interesom, ki v vodi vidijo le profitno dobrino. Izkušnje kažejo, da se na politiko ter pristojne na ministrstvih in direkcijah žal ne gre zanesti, da bodo delovali v dobrobit rek. Zato bi bilo zelo dobrodošlo, da se prizadevanjem zaščitnikom rek pridružimo tudi drugi in z velikim civilno-družbenim udejstvovanjem dosežemo sistemske spremembe pri upravljanju naših voda. Pravzaprav bi bilo to nujno.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
