Opis avtorice:
Novinarka Saša Petejan pri spletnem časopisu za otroke Časoris pripravlja aktualne novice in druge vsebine. Je mentorica Časorisovih mladih novinarjev. V osnovnih in srednjih šolah vodi delavnice medijske pismenosti in opismenjevanja za otroke in učiteljski zbor.
»Zanima nas, kaj se dogaja okrog nas,« odgovorijo osnovnošolci, ko začnemo s Časorisovo delavnico medijske pismenosti. Odraščajo v svetu, kjer informacije pridobivajo na družbenih omrežjih in platformah, kot so TikTok, Instagram, Snapchat in YouTube. Vedo, da na spletu lahko vsakdo objavi karkoli, kakor tudi, da na družbenih omrežjih dostopajo do številnih lažnih ali dvomljivih informacij. Med srednješolci se jih je s tako informacijo ali vsebino srečalo kar 73 odstotkov.
Vsi, otroci in odrasli, zlahka nasedemo na lažne novice oziroma dezinformacije, še posebej če te vplivajo na naša čustva ali se poigravajo z našimi prepričanji. V poplavi informacij pa so otroci ene največjih žrtev dezinformacij.
Zato smo v Tednu globalnega učenja stopili do šestošolce Osnovne šole Lucija in v razred dijakov Šolskega centra Nova Gorica. Predstavili smo jim, kako prepoznavamo lažne novice in zakaj je to sploh pomembno, svoje znanje pa preizkusili na praktičnih primerih. V enem od primerov smo na spletu odprli objavo, da je riž, ki ga prodajajo v trgovini, iz plastike. Preverili smo, ali gre za informacijo, ki ji lahko zaupamo. Ko smo ugotovili, da ugibamo, kaj je res in kaj ni, smo s šestošolci pogledali kakšnega od videov o lovcih na lažne novice. Srednješolce so zelo zanimali globoki ponaredki ali deepfakes, ko lahko komurkoli položimo v usta besede, ki jih ni nikoli izrekel. Bliskovito postajajo orodje, ki ga lahko uporabijo politiki v svojih kampanjah za diskreditacijo svojih političnih nasprotnikov ali za zavajanje javnosti.
Ker živimo v času, ko je prav, da podvomimo in dvakrat premislimo, preden podatek ali informacijo vzamemo za resnično, je bilo pomembno, da začnemo razmišljati, komu lahko zaupamo. Ko je nezaupanje veliko, ko ne zaupamo učiteljem, novinarjem, zdravnikom, farmacevtom, zaupamo tistemu, ki najbolj glasno vpije, četudi nima prav in nam njegovo vpitje lahko škodi.
Lažne novice in manipulacije vplivajo na naše ravnanje in krhajo naše odnose.
Ob tem pomislimo na medijsko pismenost kot nabor vseživljenjskih veščin za sobivanje in odločanje o pomembnih skupnih zadevah. Kot taka se razkriva kot ključni vidik globalnega izobraževanja, ki omogoča informirano odločanje in spoštljive medosebne ter medkulturne odnose.
Z mladimi radovednimi umi, ki se v šoli učijo kritičnega razmišljanja, smo sklenili, da si medijsko pismena oseba, če se ob nenavadni novici, na katero naletiš na spletu, vprašaš, ali je morda preveč neverjetna, da bi lahko bila resnična, in jo nato poskusiš preveriti.
Zapis je nastal v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Zavod Časoris sodeluje kot izvajalec projekta. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
