Prispevki

Strip Cirila Horjaka

Horjakov strip o NVO zdaj na ogled v središču Maribora

Izobraževalno-zabavni strip »Kaj so nevladne organizacije?« s simpatičnimi pernatimi junaki,  ki so oživeli s pomočjo akademskega slikarja in striparja Cirila Horjaka, je bil dva meseca ne ogled v ljubljanski Mestni hiši. Zdaj pa bo ves marec na ogled v samem središču štajerske prestolnice, v izložbenih oknih Razstavišča URBAN na Grajski ulici 7.

Beri dalje

Simbol Vsepoljske ženske stavke

Kako pravico do protesta branijo na Poljskem in v Franciji?

Kako ubraniti pravico do protesta? Zakaj je to pomembno? Kakšne so izkušnje z uresničevanjem in zagovarjanjem pravice do protesta na Poljskem (pri protestih za pravice žensk in proti prepovedi splava, t. i. »Vsepoljska ženska stavka« oz. »Ogólnopolski strajk kobiet«)? In kakšne v Franciji, kjer se od leta 2016 zoperstavljajo omejitvam protestov in napadom na nevladne organizacije in aktiviste ter so v zagovor pravice do protesta vzpostavili koalicijo Vox Public in povezali več kot ducat organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju boja proti diskriminaciji, zagovarjanja socialne pravičnosti ter varstva narave in okolja?

Beri dalje

V Tarči o projektu v Ruandi

V televizijski oddaji Tarča na 1.programu RTVSLO je bil v četrtek izpostavljen primer projekta podpore enakosti žensk v Ruandi, ki ga je izvedel Mirovni inštitut, češ, da se je treba vprašati, če je to res v interesu Slovenije. Vabimo vas, da si ponovno preberete prispevek o projektu iz leta 2019:

 

Napadi na civilno družbo v Sloveniji

Po decembrskem zaključnem spletnem dogodku projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, je Mirovni inštitut objavil: poročilo o značilnostih napadov na civilno družbo v Sloveniji, komunikacijske nasvete in priporočila za izboljšanje zaščite.

Beri dalje

Ponovljeni razpis Mirovnega inštituta

Na Mirovnem inštitutu zaposlijo mlajšega sodelavca_ko v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Populist Backlash, Democratic Backsliding, and the Crisis of the Rule of Law in European Union. Zaposlitev je predvidena za polovični delovni čas do konca leta 2021.

V primeru dodelitve mentorskega mesta programski skupini Mirovnega inštituta Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja pričakujemo kandidiranje za mesto mladega raziskovalca_ke v letu 2021.

Pogoji:

– diploma ali magisterij družboslovne smeri,

– aktivno znanje slovenskega, angleškega jezika (zaželjeno je tudi znanje hrvaškega jezika),

– izkušnje s pisanjem strokovnih besedil,

– zaželjene izkušnje z delom na (mednarodnih) raziskovalnih projektih,

– digitalna pismenost (Office, SPSS, vmesniki za upravljanje spletnih vsebin, poznavanje infrastrukture družbenih omrežij),

– mlajši od 28 let (pogoj ARRS).

Opis dela:

  • priprava sistematičnega pregleda novejših spoznanj s področja raziskovanja medijev in populizma,
  • sodelovanje pri analizi medijskih sistemov v izbranih evropskih državah,
  • sodelovanje pri pripravi teoretske zasnove raziskave,
  • sodelovanje pri pripravi in izvedbi empirične raziskave populizma in medijev (analiza podatkov, izvedba intervjujev, analiza besedil, analiza spletne komunikacije),
  • priprava raziskovalnih poročil in elaboratov,
  • sodelovanje pri objavljanju znanstvenih in strokovnih člankov, poglavij v publikacijah in monografijah,
  • sodelovanje na znanstvenih konferencah in strokovnih srečanjih,
  • komuniciranje in usklajevanje s projektnimi partnerji,
  • diseminacija v okviru projekta (organizacija dogodkov, priprava gradiv za spletno stran idr.).

Prošnja naj vključuje življenjepis, dokazila o izpolnjevanju pogojev in motivacijsko pismo. Če imate strokovne ali znanstvene objave, jih lahko priložite. Prijave pošljite po e-pošti na naslov info@mirovni-institut.si do 18. januarja do 14. ure.

 

 

 

Zlata vreden paket

Odette Uwizeyimana je poročena in ima šest otrok. Leta 2018 je obiskovala tečaj šivanja v ženskem centru Nyamirambo v Ruandi. Izučila se je za poklic šivilje. Kupila si je šivalni stroj in doma začela šivati.

Kmalu je zaslužila večino družinskih prihodkov, a zaradi pandemije covid-19 in ukrepov za njeno zajezitev je povpraševanje po izdelkih usahnilo. Tudi mož je izgubil službo. Družina se že od marca težko preživlja, denarja za hrano nimajo.

»Na srečo smo v ženskem centru dobili paket s hrano in higienskimi izdelki. Hvala!« pravi Odette.

Ženski center Nyamirambo podpira Mirovni inštitut, tudi s pomočjo razvojnega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Več na www.mirovni-institut.si.

Preberite:

Najboljše novice iz sveta 2020 – posamične strani

Najboljše novice iz sveta – časopisna postavitev

Še več novic je na voljo na spletni strani Najboljših novic iz sveta. Obiščite spletno stran


Najboljše novice iz sveta so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

»Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače«

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Eva Krušnik. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki.

Nihče ne pričakuje biti begunec. Zdravnica, ki se vrača iz službe, mehanik, ki popravlja avto, punca na poti v šolo, oče, ki daje sinu poljub za lahko noč. Vsak od njih pričakuje, da bo jutrišnji dan enak kot današnji, vendar strah lahko pride v momentih. Lahko je zvok pištol, bombe ali trka po vratih. Veliko ljudi, ki so prisiljeni na beg, imajo samo minute, da sprejmejo pomembne odločitve, zagrabijo, kar lahko, in zbežijo. Kam bodo šli? Kako bojo potovali? Kaj bojo vzeli? To so težke odločitve, ki jih morajo sprejeti v trenutku, saj bojo z njimi morali živeti do konca njihovih življenj.

Odkar smo se pojavili, obstaja naravno gibanje ljudi. V zadnjem tisočletju so ljudje premagali velike razdalje zaradi različnih razlogov, kot so preganjanje, vojne, posledice naravnih katastrof, iskanje boljšega življenja ali pa samo, ker so bili radovedni o drugih kulturah, ljudeh in pokrajinah. Seveda je v preteklosti potovanje bilo počasno z ogromno tveganji. Veliko ljudi se je vseeno premikalo, saj se vedno bomo, ker to pač ljudje počnemo. Begunci v času hitrih, dostopnih in poceni prevoznih sredstev še vseeno težko bežijo pred konflikti in preganjanjem. V zadnjih nekaj letih smo zabeležili rekordne številke ljudi, ki bežijo od doma. Namesto, da bi jim druge države ponudile pomoč, jim zapirajo vrata pred nosom. Bogatejše države puščajo revnejšim, da se same spopadejo z več kot 20 milijoni beguncev. Politiki in mediji označujejo beg za življenje kot nezakonito, begunce pa za napadalne in varnostno grožnjo državi.

Kot vsi ostali, imajo tudi begunci pravice, države pa imajo dolžnost, da jih varujejo. Osnove teh pravic lahko najdemo v Ženevski konvenciji iz leta 1951, ki je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev skupaj z njenim protokolom. Organizacija združenih narodov je ustanoviteljica UNHCR ali Agencije Združenih narodov za begunce, ki je pooblaščena za zaščito in podporo beguncem. Glavno načelo konvencije iz leta 1951 je »non-refoulement« oz. načelo nevračanja – noben begunec se ne bi smel vrniti v državo, kjer bi bil soočen z grožnjami ali zatiranjem.

Tipični begunec ne obstaja. Ljudje vseh starosti, rase, spola ali religije so lahko prisiljeni  zapustiti svoje domove. Vsi imajo pravico, da z njimi ravnamo enakopravno, države pa pri zagotavljanju azila med njimi ne smejo diskriminirati. Tudi begunci imajo univerzalne človeške pravice. Imajo pravico do izobrazbe, pravnega varstva, zaposlitve in ostalih
temeljnih pravic, kot so pravica do svobodnega gibanja, varnosti, družine in svobode. Vsi ljudje bi morali te pravice poznati in poskrbeti, da so prepoznane in uveljavljene.

S temo migracij sem se globje srečala dvakrat, in sicer ko sem si z gimnazijo šla ogledat gledališko predstavo Reisefieber, ki govori o Saši, ki je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanju mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Drugič pa sem se s temo migracij srečala na delavnici »Migracije v našem življenju«, ki sem se je preko videokonference udeležila v okviru predmeta Sociologija. Na delavnici nam je svojo zgodbo povedal Alaa, ki prihaja iz Sirije. Obakrat sem videla drugačno perspektivo migracij. Takšno, ki jo v medijih še nisem zasledila. Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače.

Eva Krušnik, 2.c, Gimnazija Celje Center


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Prisluhniti medijem ali osebnim zgodbam migrantov?

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Benjamina Breznikar.

»Nikoli se nisem preveč poglabljala v osebne zgodbe migrantov, saj sem, priznam, raje prisluhnila medijem«

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalni pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so tako lahko izvor migracij, prehodni cilj potovanja ali mesto priselitve, po navadi celo vse troje hkrati.

Srečevanje z ljudmi druge narodnosti, s katerimi nas vežeta skupna zgodovina in življenje v skupni državi, je vsakodnevna praksa. Tudi srečevanje z ljudmi z različnih koncev sveta ni tako neobičajno zaradi delovnih migracij, študija, preteklih in sedanjih študijskih izmenjav ter združitve družin. Prisilne migracije so poseben pojav selitev prebivalstva (beg pred preganjanjem, naravnimi katastrofami, podnebnimi spremembami ali nestabilnostmi v državi izvora). Zaradi tega je zelo pomembna medkulturna komunikacija in dialog v vsakdanjem življenju. Obstajajo številne subkulture in razlike med posamezniki znotraj skupine ljudi. Opredeljujejo jih skupen jezik, isto državljanstvo, kraj bivanja, spol, starost in etnična skupina.

Vzroki za migracije so lahko študij v državi, usposabljanje za delo, zaposlitve, združitve oziroma oblikovanje družine, begunci, iskalci azila ali začasnega zatočišča. Glavni vzrok migracij je pretežno v iskanju boljših pogojev za življenje in izboljšanje socialnega položaja. Večinoma so politični, gospodarski, družinski in zdravstveni.

Migracije so stalnica v zgodovini človeštva. Tisočletja so se ljudstva preseljevala, že stoletja z vseh vetrov nastajajo narodi, nacije in konfederacije. Vsakdo, čigar spomin zaobjame nekaj generacij svojih prednikov, se zaveda, da smo vsi prišli od nekod drugod in da bomo morda tudi sami nekoč postali migranti ali pa bodo to postali naši potomci.

Migracije pomembno prispevajo k vsem vidikom gospodarskega in družbenega razvoja po vsem svetu in bodo kot take ključ do doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Vzrok za migracije so lahko pomanjkljive priložnosti v izvornih državah. Migracije lahko v teh državah povečajo razvoj in vlaganje vanje, po drugi strani pa zapolnijo luknje na trgu dela v državah gostiteljicah in prispevajo k razvoju v tranzitnih državah, preko katerih migranti potujejo. So močno orodje za zmanjševanju revščine – ne le za migrante osebno, temveč tudi za njihove družine in širše skupnosti.

Imela sem čast prisluhniti zgodbi migranta iz Sirije. Na vprašanje »Kakšna je bila vaša izkušnja?« je odgovoril s tem, da mu ni bilo lahko in predvsem je poudaril, da mediji ne pokažejo prave slike migracij. Imel je le en par čevljev, za celotno pot, ker ni imel dohodkov, da bi si kupil nove. Ko je prispel v Slovenijo je povedal, da mu je bilo pomembno to, da je dobil delo, da se je lahko preživljal. Jezika se uči ob pogovoru, a nima priložnosti hoditi na različne tečaje slovenskega jezika. Kljub temu se trudi, da se nauči slovenskega jezika.

Najbolj me je zanimalo, kako ljudje reagirajo, ko ga vidijo na ulici; ali imajo predsodke, mu dajejo čudne poglede. Na moje presenečenje je odgovoril, da v Sloveniji še ni doživel te diskriminacije na lastni koži. Povedal je, da se mu Slovenci glede tega zdimo zelo sprejemljivi, kar me je definitivno presenetilo na pozitiven način.

Po tem, ko sem prisluhnila njegovi zgodbi, sem se definitivno zamislila. Nikoli se nisem preveč poglabljala v osebne zgodbe migrantov, saj sem, priznam, raje prisluhnila medijem. Šele po poznavanju zgodbe tega migranta sem se dejansko »streznila« in na lastni koži spoznala, kako lahko mediji drugačnost predstavijo na slab način.

Sirijske migrante pogosto povezujemo z njihovo vero, Islamom. S tem pa najpogosteje povežemo nasilje, kriminal. Pa se kdaj vprašamo, zakaj? Na to vprašanje s prepričanjem odgovorim, da so za to povezavo krivi mediji. Teme radi »napihujejo« in s tem privabljajo pozornost bralcev, kar seveda deluje v njihovo korist, a po mojem mnenju to pripomore diskriminaciji ne samo pri nas, ampak tudi po svetu.

Benjamina Breznikar, 2.d, Gimnazija Celje Center

Fotografija: iz prispevka avtorice


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Ptice migrantke

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Selma Bubič je delila svoj prispevek z naslovom Ptice migrantke. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki. Beri dalje

Razmišljanje: Svetovni dan beguncev

20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo že skoraj 71 milijonov ljudi na svetu prisiljenih zapustiti svoje domove. Od tega jih je več kot 41 milijonov notranje razseljenih (kar pomeni, da se še vedno nahajajo na območju svoje države, vendar ne v svojih domovih ali kraju, kjer so nazadnje živeli), 26 milijonov jih je beguncev (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so našli zatočišče in dobili mednarodno zaščito) in 3,5 milijonov jih je prosilcev za azil (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so vložili prošnjo za mednarodno zaščito ali azil, vendar statusa begunca še vedno niso dobili). V te številke pa niso všteti še vsi tisti, ki so svoje domove morali zapustiti zaradi podnebnih sprememb, okoljskih oz. naravnih nesreč in pojavov, ki zelo otežujejo ali celo že onemogočajo življenje v določenih delih sveta – t. i. okoljski begunci. Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria