“Konflikti, gospodarski pretresi, podnebni ekstremi in naraščajoče cene gnojil skupaj ustvarjajo prehransko krizo neslutenih razsežnosti. Kar 828 milijonov ljudi ne ve, od kod bo prišel njihov naslednji obrok. Imamo izbiro: ukrepajmo zdaj in rešimo življenja ter vlagajmo v rešitve, ki zagotavljajo prehransko varnost, stabilnost in mir za vse, ali pa se bodo ljudje po svetu soočali z naraščajočo lakoto. 2023: Še eno leto izjemne ogroženosti za tiste, ki se borijo, da bi nahranili svoje družine.” To je sporočilo Svetovnega programa za hrano (World Food Programme).
Z akutno nezanesljivo preskrbo s hrano se sooča rekordnih 349 milijonov ljudi v 79 državah – leta 2021 jih je bilo 287 milijonov. V primerjavi z obdobjem pred pandemijo COVID-19 se je število ljudi povečalo za 200 milijonov. Več kot 900.000 ljudi po vsem svetu se bori za preživetje v razmerah, podobnih lakoti. To je desetkrat več kot pred petimi leti, kar je zaskrbljujoče hitro povečanje. Potreben je takojšen odziv. Svetovna skupnost ne sme neizpolniti obljube, da bo do leta 2030 odpravila lakoto in podhranjenost.
Program WFP se sooča z več izzivi – število akutno lačnih ljudi se še naprej povečuje s hitrostjo, ki ji financiranje verjetno ne bo kos, medtem ko so stroški zagotavljanja pomoči v hrani zaradi povišanja cen hrane in goriva rekordno visoki.
Neizpolnjene potrebe povečujejo tveganje lakote in podhranjenosti. Če ne bodo na voljo potrebna sredstva, bo treba plačati izgubo življenj in izničenje težko pridobljenih razvojnih dosežkov.
- Skupaj lahko preprečimo najhujše oblike podhranjenosti, pravi David Beasly, izvršni dorektor WFP.
Toda zakaj je svet bolj lačen kot kdaj koli prej?
To izjemno krizo lakote je povzročila smrtonosna kombinacija različnih dejavnikov.
Konflikti so še vedno največji dejavnik lakote, saj 60 odstotkov lačnih ljudi na svetu živi na območjih, ki so jih prizadele vojne in nasilje. Dogodki v Ukrajini so še en dokaz, kako konflikti spodbujajo lakoto, saj ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove, uničijo njihove vire dohodka in uničijo gospodarstva držav.
Podnebna kriza je eden od glavnih vzrokov za strmo naraščanje lakote v svetu. Podnebni pretresi uničujejo življenja, pridelke in sredstva za preživljanje ter spodkopavajo sposobnost ljudi, da se sami prehranjujejo. Lakota bo ušla izpod nadzora, če svet ne bo sprejel takojšnjih podnebnih ukrepov.
Svetovne cene gnojil so se povzpele še hitreje kot cene hrane, ki same ostajajo na desetletnem vrhu. Posledice vojne v Ukrajini, vključno z višjimi cenami zemeljskega plina, še dodatno ovirajo svetovno proizvodnjo in izvoz gnojil – zmanjšale so se zaloge, zvišale cene in grozi zmanjšanje pridelka. Visoke cene gnojil bi lahko sedanjo krizo cenovne dostopnosti hrane spremenile v krizo razpoložljivosti hrane, ob zmanjšanju proizvodnje koruze, riža, soje in pšenice v letu 2022.
Stroški so prav tako rekordno visoki: mesečni stroški poslovanja WFP so za 73,6 milijona USD višji od povprečja za leto 2019, kar je osupljivo povečanje za 44 odstotkov. Z dodatnimi sredstvi, ki se zdaj porabijo za operativne stroške, bi prej en mesec nahranili 4 milijone ljudi. V državah, kot so Nigerija, Južni Sudan in Jemen, se WFP že sooča s težkimi odločitvami, vključno z zmanjšanjem obrokov, da bi lahko dosegel več ljudi. To pomeni, da je treba lačnim vzeti, da bi nahranili stradajoče.
Od srednjeameriškega suhega koridorja in Haitija prek Sahela, Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in nato proti vzhodu do Afriškega roga, Sirije, Jemna in vse do Afganistana konflikti in podnebni pretresi milijone ljudi spravljajo na rob lakote.
Lani je svet zbral izjemna sredstva – samo za WFP je bilo namenjenih rekordnih 14 milijard ameriških dolarjev – za reševanje svetovne prehranske krize brez primere. V državah, kot je Somalija, ki je bila na robu lakote, je mednarodna skupnost stopila skupaj in uspela rešiti ljudi. Vendar pa ni dovolj, da bi ljudi le ohranili pri življenju. Moramo iti še dlje, to pa lahko dosežemo le z odpravljanjem temeljnih vzrokov za lakoto.
Posledice, če ne bomo vlagali v dejavnosti odpornosti, bodo odmevale prek meja. Če skupnosti ne bodo usposobljene za prenašanje šokov in stresov, bi to lahko povzročilo povečanje migracij ter morebitno destabilizacijo in konflikte. To nam je pokazala nedavna zgodovina: ko je programu WFP leta 2015 zmanjkalo sredstev za prehrano sirskih beguncev, ti niso imeli druge izbire, kot da zapustijo taborišča in poiščejo pomoč drugje, kar je povzročilo eno največjih begunskih kriz v novejši evropski zgodovini.
WFP s svojim delom, ki spreminja življenja, pomaga graditi človeški kapital, podpira vlade pri krepitvi programov socialne zaščite, stabilizira skupnosti na posebej negotovih območjih in jim pomaga, da bolje preživijo nenadne pretrese, ne da bi izgubili vse svoje premoženje.
V samo štirih letih izvajanja programa za povečanje odpornosti v Sahelu so WFP in lokalne skupnosti spremenili 158 000 hektarjev neplodnih polj na območju Sahela v petih afriških državah v kmetijska zemljišča in pašnike. Več kot 2,5 milijona ljudi je imelo koristi od integriranih dejavnosti. Dokazi kažejo, da so ljudje bolje pripravljeni na sezonske pretrese in imajo boljši dostop do življenjsko pomembnih naravnih virov, kot je zemlja, ki jo lahko obdelujejo. Družine, njihovi domovi, premoženje in polja so bolje zaščiteni pred podnebnimi nevarnostmi. Podpora služi kot varovalo pred nestabilnostjo, saj združuje ljudi, ustvarja mreže socialne varnosti, ohranja zemljišča produktivna in ponuja priložnosti za delo – vse to pomaga prekiniti krog lakote.
Še en primer: vodilni program WFP za mikro zavarovanje – pobuda R4 Rural Resilience – ščiti približno 360 000 kmečkih in pastirskih družin pred podnebnimi nevarnostmi, ki ogrožajo pridelke in preživetje v 14 državah, med drugim v Bangladešu, Salvadorju, Etiopiji, Fidžiju, Gvatemali, Keniji, na Madagaskarju in v Zimbabveju.
Hkrati WFP sodeluje z vladami v 83 državah pri krepitvi ali vzpostavitvi nacionalnih varnostnih mrež in socialne zaščite, ki upošteva prehrano, kar nam omogoča, da dosežemo več ljudi kot z nujno pomočjo v hrani.
Vendar samo humanitarna pomoč ni dovolj. Usklajena prizadevanja vlad, finančnih institucij, zasebnega sektorja in partnerjev so edini način za ublažitev še hujše krize leta 2023. Dobro upravljanje je zlata nit, ki drži družbo skupaj in omogoča rast človeškega kapitala, razvoj gospodarstva in blaginjo ljudi.
Svet potrebuje tudi globlje politično udejstvovanje, da bi dosegel ničelno stopnjo lakote. Samo politična volja lahko konča konflikte v krajih, kot so Jemen, Etiopija in Južni Sudan, in brez trdne politične zaveze za zajezitev globalnega segrevanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, se bodo glavni dejavniki lakote nadaljevali.