Kakšne so prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči? Igor Jukič, v. d. generalni direktor Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve, o nekaterih poudarkih, kot so priprave na vrh AU-EU, izvajanje uredbe NDICI – Globalna Evropa in prizadevanja za uresničitev agende 2030.
Na kakšen način bo Slovenija omogočila in okrepila glas afriške in evropske civilne družbe v procesu partnerstva med EU in Afriko pri oblikovanju srečanja na vrhu, ki bo spomladi 2022? Kakšno vlogo bo Slovenija imela pri izvajanju pripravljalnih srečanj za vrh AU EU?
Ministrsko srečanje bo predvidoma potekalo oktobra, vrh AU-EU pa predvidoma v prvem četrtletju 2022. Ključno pristojnost pri organizaciji vrhov ima predsednik Evropskega sveta, velik del priprav pa bo potekal že v času slovenskega predsedovanja.
Da bi ohranili odnose visoko na agendi, je načrtovano, da bi pred ministrskim srečanjem potekal tudi t.i. “mini” vrh AU-EU. Slovenija bo poskrbela, da bo tematika Afrike redno na dnevnem redu Delovne skupine Sveta za razvojno sodelovanje in mednarodna partnerstva (CODEV-PI).
Slovenija prepoznava vlogo civilne družbe v partnerstvu AU-EU; njen prispevek je pomemben tudi pri pripravah na prihodnji vrh AU-EU. Na vrhu v Abidjanu (2017) je Slovenija v svojo delegacijo med redkimi državami vključila tudi predstavnika civilne družbe.
V novem Post-Cotonoujskem sporazumu niso najbolj jasni mehanizmi sodelovanja civilne družbe. Ali si bo slovensko predsedovanje prizadevalo za posvetovanje s civilno družbo o konkretnih mehanizmih za sodelovanje v izvajanju sporazuma? In če da, ali bi bilo predsedovanje pripravljeno gostiti takšno posvetovanje npr. s platformo SLOGA in evropskim združenjem CONCORD?
Igor Jukič, v. d. generalni direktor Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje na Ministrstvu za zunanje zadeve. Foto: MZZ
Slovenija si je že v času oblikovanja pogajalskega mandata EU za nov sporazum kot tudi med pogajanji za nov sporazum med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) prizadevala za krepitev sodelovanja s civilno družbo in za partnerstvo različnih deležnikov (“multi-stakeholders partnership”).
Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja.
Med predsedovanjem Slovenija zagovarja pomen sodelovanja civilne družbe. Delovna skupina Sveta za AKP bo pod točko o partnerskih dialogih gostila CONCORD. S tem bo civilna družba vključena v razpravo o mehanizmih sodelovanja. Trenutno se kot predsedujoči Svetu ukvarjamo predvsem z vprašanjem pravne narave novega sporazuma in ostalimi internimi postopki pred podpisom novega sporazuma, ki je predviden v prvi polovici 2022.
Bo instrument NDICI – Globalna Evropa ključni vir financiranja dejavnosti v AKP državah?
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI – Globalna Evropa) bo kot nov in celovit instrument zunanje politike EU ključni vir financiranja v državah AKP. S tega vidika bo nadomestil dosedanje financiranje iz proračunskega Evropskega razvojnega sklada (EDF), ki je bil v prejšnjem večletnem finančnem okvirju glavni instrument za financiranje in izvajanje aktivnosti na tem geografskem območju.
Instrument NDICI – Global Europe prinaša povsem nov instrument in nov okvir delovanja EU na področju razvoja. Kateri so največji izzivi v prihodnjih mesecih in čemu bo Slovenija dajala prednost?
Pomembnost tega obsežnega in celovitega instrumenta presega razvojni kontekst in predstavlja enega od glavnih orodij EU za izvajanje skupne zunanje politike.
NDICI zaobjema praktično cel svet, z izjemo Zahodnega Balkana, ki se obravnava v okviru posebnega instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III).
V času predsedovanja si Slovenija prizadeva zagotoviti vse potrebno za implementacijo uredbe NDICI – Globalna Evropa. Pri tem si prizadevamo za ustrezno ravnotežje med institucijami. Slovenija namerava združiti geografski in horizontalni pristop ter zagotoviti ustrezno pozornost procesu programiranja.
Kako lahko civilna družba podpre vključujoče procese programiranja instrumenta v partnerskih državah?
Proces programiranja je v polnem teku, strateški dokumenti s partnerskimi državami bodo sprejeti do konca tega leta.
Civilna družba je pomemben deležnik v celotnem procesu tako programiranja instrumenta v partnerskih državah kot izvajanja razvojnih aktivnosti EU. Izkušnje in znanje, ki jih ima civilna družba in nevladne organizacije na terenu, so relevantne, zato je pomembno zagovarjanje vključujočega pristopa.
Slovenija se je za tak pristop konsistentno zavzemala v času pogajanj o novem instrumentu NDICI – Globalna Evropa. Nadaljujemo z aktivnostmi, ki sta jih v času njunega predsedovanja zastavili že Nemčija in Portugalska. Programiranje je proces, ki se primarno odvija na terenu, vodilno vlogo pa imajo Evropska komisija in delegacije EU v partnerskih državah, kot tudi razvojne agencije in finančne institucije. Slovenija si prizadeva za transparenten in vključujoč način dela, ki enakopravno vključuje vse države članice, njihove razvojne agencije oz. izvedbene ustanove ter civilno družbo.
V zadnjih mesecih se države članice EU skupaj s prioritetnimi partnerskimi državami pospešeno posvečajo posebnim iniciativam, v katerih načrtujejo biti aktivne v okviru Team Europe Initiative (TEI). Samo Nemčija je že identificirala preko 70 različnih pobud v sodelovanju s partnerskimi državami. Kaj na temu področju načrtuje Slovenija? Čemu bo dajala prednost in kje?
Pomemben del programiranja je tudi pristop Team Europe (TE), ki bo pripomogel k spodbujanju vrednot in interesov EU ter k povečanju prepoznavnosti in učinkovitosti ukrepov in politik EU.
Slovenija se zanima za projekte v Latinski Ameriki, zlasti za tiste, povezane z zelenim prehodom in uresničevanjem Agende 2030. Obenem aktivno preučujemo možnosti sodelovanja v pobudah TE. Trenutno poteka identifikacija potencialnih projektov na temo vode in čebel.
Podpiramo potencial za boljše skupno delovanje ter večji učinek in vidnost delovanja EU v partnerskih državah. V vsebinskem smislu posebno pozornost namenjamo presečnim temam, kot so enakost spolov, zaradi učinkov pandemije pa tudi globalnemu zdravju in prehranski varnosti. Med modalitetami izvajanja pozdravljamo sistematično uporabo tehnične pomoči, tudi preko pobude za vzpostavitev enotnega portala tehnične pomoči EU.
Kakšni so načrti slovenskega predsedovanja na področju človekovega razvoja ?
Slovensko predsedovanje temo obravnava v kontekstu okrevanja po pandemiji covid-19. Ključni izziv ostaja, kako lahko EU podpira zeleno okrevanje v partnerskih državah in hkrati zagotavlja merljiv vpliv na človekov razvoj z izgradnjo pravičnejših in odpornejših družb.
Kaj lahko kot civilna družba pričakujemo od slovenskega predsedovanja na temo “Working Better Together”?
Slovenija tradicionalno zagovarja pomembnost dialoga z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi (“multi-stakeholder approach”). To je še toliko bolj pomembno v aktualnem obdobju programiranja sredstev EU, ki poteka primarno na terenu z vodilno vlogo delegacij EU.
V času predsedovanja Portugalske je Svet EU sprejel sklepe glede implementacije 17 ciljev trajnostnega razvoja . Kaj bodo naslednji koraki Sveta (v času slovenskega predsedovanja) za uresničitev teh sklepov?
S tega vidika so pomembni sklepi Sveta na temo Evropske finančne arhitekture za razvoj (EFAD), ki so bili potrjeni na Svetu EU za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Tematika finančne arhitekture za implementacijo ciljev trajnostnega razvoja je integralno vključena v delo slovenskega predsedovanja in vključuje redne predstavitve tako Evropske investicijske banke (EIB) kot Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Pomembno je, da sklepi izrecno govorijo o vključevanju manjših finančnih institucij v skupno razvojno delo EU.
Enakost spolov je prioriteta mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije, tudi EU in države članice so zavezane opolnomočenju žensk in deklic ter krepitvi enakosti spolov in enakih možnosti. Vendar med državami članicami prihaja do nesoglasij, kar ogroža napredek pri uresničevanju 5. cilja trajnostnega razvoja, in to v letu, ko je že zdravstvena kriza zaradi covid-19 izpostavila nesorazmeren vpliv na ženske in ogroža doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Na kakšen način si bo Slovenija prizadevala za vključujočo implementacijo GAPIII?
Enakost spolov kot tudi družbeno in gospodarsko opolnomočenje žensk predstavlja presečno prioriteto Delovne skupine CODEV-PI in Delovne skupine za humanitarno pomoč in pomoč v hrani (COHAFA) in je prioriteta Evropske komisije (Strategija EU za enakost spolov) ter njenega razvojnega sodelovanja. Evropska komisija je 25. novembra 2020 objavila 3. Akcijski načrt EU za enakost spolov (GAP III). Slovenija je podprla sklepe predsedstva o GAP III.
Na operativni ravni so slovenska veleposlaništva prejela navodilo, da sodelujejo z delegacijami EU v partnerskih državah pri skupni pripravi izvedbenih načrtov za GAP III v posameznih partnerskih državah.
GAP III spodbuja transformativni in medsektorski pristop ter predvideva vključevanje vidika enakosti spolov v vse politike in ukrepe. Cilj GAP III je odpraviti strukturne vzroke za neenakost spolov in diskriminacijo na podlagi spola.
Kakšni so načrti slovenskega predsedovanja Svetu EU glede skladnosti politik trajnostnega razvoja (PCSD) in akcijskega načrta socialne ekonomije?
V okviru predsedovanja Svetu EU Slovenija to tematiko vključuje v delo delovnih skupin, tudi preko predstavitev nevladnih organizacij v Delovni skupini CODEV-PI.
Načrti Slovenije glede skladnosti politik za trajnostni razvoj (PCSD) na nacionalni ravni vključujejo izvedbo projekta v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS na temo “Skladnost politik za (trajnostni) razvoj – presoja učinkov slovenskih nacionalnih politik na države v razvoju in na trajnostni razvoj RS”. V tem dvoletnem projektu (2021 – 2023) bo tematika PCSD obravnavana celostno.
Kako si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za prihodnje evropske projekte v Afriki glede trajnosti, človekovih pravic, varstva okolja in še posebej glede dolžne skrbnosti (due diligence)?
Aktualno programiranje v okviru NDICI – Globalna Evropa in Team Europe kažejo na okrepljeno zavedanje različnih razvojnih deležnikov v EU o potrebi po bolj skladnem delovanju, vključno s kombiniranjem različnih oblik razvojne pomoči med seboj in s političnim dialogom, ter po še bolj doslednem spodbujanju temeljnih vrednot in načel EU v delovanju tako EU kot tudi njenih držav članic v partnerskih državah. Za okoljski vidik trajnostnega razvoja pomemben napredek predstavlja uvedba Taksonomije EU, medtem ko se družbene vidike uveljavlja tako na sistemski ravni skozi politični dialog in tehnično pomoč kot tudi na projektni ravni.
Platforma SLOGA in naše članice smo zelo aktivne na področju globalnega učenja tako na nacionalni kot na evropski oziroma mednarodni ravni. Ali slovensko predsedovanje načrtuje kakšen dogodek na temo globalnega učenja? Kakšno je stališče MZZ do globalnega učenja in ozaveščanje javnosti? Oziroma, kakšen bi bil po njenem mnenju lahko doprinos globalnega učenja k agendi v svet odprte Evrope, katere del je tudi Slovenija?
Ozaveščanje o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in globalno učenje predstavljata podporni element pri oblikovanju globalnih, evropskih in nacionalnih politik mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. V Sloveniji poudarek namenjamo izgradnji zmogljivosti za učinkovito izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja ter spodbujanju aktivne udeležbe zainteresiranih akterjev pri oblikovanju političnih usmeritev s tega področja. Na področju globalnega učenja Strategija MRSHP do leta 2030 vključuje vrsto ukrepov za krepitev tega področja, pri čemer je njihova implementacija objektivno nekoliko zastala zaradi drugih prioritetnih ukrepov v izobraževalnem sistemu, povzročenih s covid-19 ter s pandemijo povezanih drugih prioritetnih potreb pri projektih mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Kako se bo Slovenija vključila v proces GENE, ki bo vodil do deklaracije o globalnem izobraževanje do leta 2050?
Deklaracija o globalnem izobraževanju je pomembna tematika, ki bo deležna ustrezne pozornosti v okviru obravnave širšega sklopa človekove varnosti.
Ali slovensko predsedovanje načrtuje posebne sklepe Sveta na temo humanitarne pomoči?
Izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva, ki so ga prizadele humanitarne krize, in ohranitev njihovega dostojanstva, mora biti vodilo slehernega humanitarnega delovanja. V spopadanju z novimi izzivi si slovensko predsedstvo prizadeva za uveljavljanje načel humanitarnega delovanja – za človečnost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost.
Sporočilo EK o humanitarnem delovanju “Novi izzivi, enaka načela” in sklepi Sveta o humanitarnem delovanju EU so pomembno vodilo slovenskega predsedstva. V obeh dokumentih tako EK kot države članice EU opozarjajo na ključne humanitarne izzive in izražajo zaskrbljenost nad vse večjo vrzeljo med humanitarnimi potrebami in razpoložljivo pomočjo.
Na področju humanitarne pomoči je Svet EU 20. maja 2021 sprejel sklepe o humanitarnem delovanju EU. V njih je, v odgovor na sporočilo EK marca 2021, sprejel zaveze za bolj uspešno soočanje z novimi izzivi humanitarnega delovanja, vendar ob spoštovanju istih načel humanitarne pomoči, kot doslej. Ključna naloga Sveta EU, torej članic EU je, da uresničijo sprejete sklepe.
Prav zato so omenjeni sklepi in sporočilo EK vodilo in okvir programa dela Delovne skupine pristojne za humanitarno pomoč in pomoč v hrani (COHAFA) tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Posebno pozornost Slovenija namenja spodbujanju in spremljanju uresničevanja sprejetih sklepov. Širše gledano bo v okviru priprave sklepov Sveta EU o vodi naslovljeno vprašanje vode tudi v humanitarnem kontekstu, sklepi pa bodo pripravljeni in usklajeni v delovni skupini CODEV-PI.
Posebno pozornost namenjamo najbolj ranljivim, še posebej ženskam in prisilno razseljenim osebam. Humanitarne politike morajo biti vključujoče politike, nikogar ne smemo zapostaviti. Pandemija covid-19 je razkrila, kako pomembna je skrb za najbolj ranljive in marginalizirane skupine ljudi.
***
Intervju je v angleščini objavljen tudi na spletni strani projekta Presidency Project.
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
