Največja grožnja podnebnim ukrepom pogosto niso le naraščajoči izpusti ali vladna politika, temveč napačne predstave o tem, kaj to v resnici pomeni. Morda je ena najhujših zmotnih predstav misel, da obstaja nekakšna binarna izbira med razvojem in varstvom našega planeta. To je zamisel, ki nenehno zavira ambicioznost, ki jo potrebujemo za zaustavitev podnebne krize.
Toda od kod ta ideja? In zakaj mora biti uspešen razvoj okolju škodljiv? Odgovor je, da mu ni treba biti, kar vidimo z rastjo sistemov obnovljivih virov energije, ki lahko zagotovijo cenovno dostopno energijo tudi najrevnejšim ljudem: podpirajo zdravje, delo in izobraževanje.
Še pomembneje pa je, da razvoj ne sme biti še naprej tako uničujoč. Gospodarska rast v sodobnem svetu temelji na uporabi naravnih virov. To pomeni, da je rast izposojena, saj ko naravni vir izgine, izgine tudi rast, ki je bila povezana z njim.
Doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN
Pri oblikovanju ciljev trajnostnega razvoja (SDG) je bila priznana soodvisnost rasti in ohranjanja zdravega okolja. Cilji združujejo vprašanja od zmanjševanja revščine do pravic žensk, zdravja, oceanov in podnebnih sprememb, obravnavajo zemeljski sistem kot celoto in kažejo, kako so povezana med seboj.
Vendar pa so bili rezultati ciljev različni, saj bo do leta 2030 doseženih le 16 % ciljev. Pri nekaterih preostalih ciljih se je napredek celo obrnil, medtem ko se spopadamo z rednimi vročinskimi valovi, uničujočimi poplavami in naraščanjem globalne neenakosti. Del tega je posledica kriz, kot so Covid-19 in mednarodni konflikti, vendar je pomemben problem pomanjkanje politične zavezanosti in cilji, ki jih je mogoče razlagati.
Nič od tega ne pomeni, da bi se morali odreči duhu ciljev trajnostnega razvoja. Vprašanja, ki so v njihovem središču, so med najpomembnejšimi, s katerimi se soočamo, in vsako od njih je ključnega pomena. Zato je generalni sekretar ZN António Guterres pozval k reševalnemu načrtu za ljudi in planet, da bi ponovno spodbudil prizadevanja za cilje trajnostnega razvoja, tudi z reformo mednarodne finančne arhitekture. Ker je konferenca COP29 imenovana „podnebna konferenca“, je leto 2024 morda naša najboljša priložnost, da to dosežemo.
Revščina in trajnost
Po obljubah o povečanju financiranja podnebnih ukrepov na konferenci COP28 se zdi, da se svet prebuja in se zaveda, da podnebni ukrepi zahtevajo učinkovito in ciljno usmerjeno financiranje – ne le za zmanjšanje emisij, temveč tudi za prilagoditev na že nastale spremembe. Veliko takšnih sprememb se dogaja v najrevnejših delih sveta, med tistimi, ki so najmanj pripomogli h krizi, v kateri smo se znašli.
Naslednjih štirinajst dni bo v New Yorku potekal politični forum ZN na visoki ravni o trajnostnem razvoju (HLPF). Letošnja osrednja tema je „Krepitev Agende 2030 in izkoreninjenje revščine v času številnih kriz: učinkovito zagotavljanje trajnostnih, odpornih in inovativnih rešitev“. Udeleženci bodo preučili „celostno, nedeljivo in medsebojno povezano naravo ciljev trajnostnega razvoja“ (ZN, 2024), ki vključuje jasno priznanje, da gospodarstva in gospodarskega razvoja ni mogoče ločiti od podnebja in okolja.
Sodelovala bo tudi vlada mehiške zvezne države Jukatan, ki je dolgoletna članica koalicije držav in regij Under2. Njihov glas je pomemben na več ravneh. Ne le, da predstavljajo skrbi in potrebe številnih držav globalnega juga, ampak tudi kažejo, zakaj je treba na mednarodnih podnebnih forumih slišati vse vladne ravni. Cilji trajnostnega razvoja so odvisni od sodelovanja in skupnih izkušenj. Regionalne vlade se pogosto prve odzivajo na podnebno krizo, zato vedo, kje so največje grožnje in kako se z njimi soočajo njihove skupnosti na terenu.
Rešitve na več ravneh za večplastne krize
Ker se tega zavedamo, si skupaj z našimi mednarodnimi partnerji prizadevamo za večjo vključenost držav in regij v naslednji krog nacionalno določenih prispevkov (NDC), ki bodo objavljeni pred konferenco COP30 v Braziliji. Tako smo decembra lani objavili pobudo CHAMP, v kateri se je več kot 70 nacionalnih vlad zavezalo k sodelovanju z lokalnimi oblastmi v svojih državah pri iskanju učinkovitih podnebnih rešitev.
Cilji trajnostnega razvoja kažejo, zakaj je takšno sodelovanje ključnega pomena. Ne le, da ima vsaka država različne prednostne naloge in skrbi, ampak tudi nobena nacionalna vlada ne more biti resnično na vseh področjih, s katerimi se soočajo njene regije. Hkrati je jasno, da običajne rešitve ne bodo dovolj za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja. Potrebujemo inovacije in ustvarjalnost: nove, prilagodljive rešitve za soočanje z izzivi brez primere.
Državne in regionalne vlade že razvijajo rešitve, od vozil z ničelnimi emisijami do trajnostnega kmetovanja in politik podnebnega financiranja. Seveda jim to ne uspe vedno takoj, vendar se s sodelovanjem v koalicijah in na dvostranski ravni učijo, kaj deluje.
Trajnostni razvoj
Države, kot je Jukatan, dokazujejo, da razvoj in podnebni ukrepi nikakor niso nezdružljivi. V zadnjem desetletju je Jukatan pripravil popis toplogrednih plinov, da bi ugotovil vire emisij, investiral v obnovljive vire energije in pripravil načrt za mobilnost v mestih, da bi prometni sistemi postali bolj trajnostni. Sodeloval je tudi s podjetji in nevladnimi organizacijami pri nameščanju sončnih kolektorjev v majhnih, izoliranih skupnostih in uporabi rešitev, ki temeljijo na naravi, v podporo podeželskim kmetom.
To dokazuje, da je mogoče hkrati podpirati ljudi, se boriti proti revščini in se spopadati s podnebnimi spremembami, kar je glavno sporočilo ciljev trajnostnega razvoja. Medtem ko mednarodna skupnost ponovno preučuje napredek ciljev trajnostnega razvoja in čakamo na naslednji krog napovedi nacionalnih ciljev trajnostnega razvoja, države, kot je Jukatan, dokazujejo vrednost večplastnih in večpartnerskih rešitev tudi za najtežje probleme. Mednarodna skupnost se lahko iz njihovega zgleda veliko nauči.
Vir.
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
