Gospod predsednik Generalne skupščine
, gospod predsednik Sveta za človekove pravice,
ekscelence, gospe in gospodje.
Človekove pravice so temelj miru.
Danes so napadene.
Srečali smo se v času, ki je za naš svet, ljudi in človekove pravice zelo nemiren.
Predvsem spopadi terjajo strašen davek, saj vojne strani teptajo človekove pravice in humanitarno pravo.
Na lokalni ravni in na spletu so številne skupnosti razdejane z nasilno retoriko, diskriminacijo in sovražnim govorom.
K temu je treba dodati še informacijsko vojno. Vojna proti revnim. In vojno proti naravi.
Vsem tem spopadom je skupno, da gre za vojno proti temeljnim človekovim pravicam.
V vsakem primeru se pot do miru začne s popolnim spoštovanjem vseh človekovih pravic – državljanskih, kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih – brez dvojnih meril.
Ker izgradnja kulture človekovih pravic pomeni izgradnjo miroljubnega sveta.
Pozdravljam odločilen prispevek Sveta za človekove pravice k temu cilju, in sicer z njegovimi pooblastili in mehanizmi ter njegovim odzivom na spreminjajoče se razmere.
Ekscelence,
Naš svet postaja iz dneva v dan manj varen.
Po desetletjih stabilnih razmerij moči prehajamo v obdobje večpolarnosti.
To ustvarja nove priložnosti za vodenje in pravičnost na mednarodnem prizorišču.
Toda večpolarnost brez močnih večstranskih institucij je recept za kaos.
Ko sile med seboj tekmujejo, naraščajo napetosti.
Spodkopavajo se pravna država in pravila vojne.
Od Ukrajine do Sudana, Mjanmara, Demokratične republike Kongo in Gaze si konfliktne strani zatiskajo oči pred mednarodnim pravom, ženevskimi konvencijami in celo Ustanovno listino Združenih narodov.
Varnostni svet je pogosto na mrtvi točki in ne more ukrepati glede najpomembnejših vprašanj miru in varnosti našega časa.
Ker Svet ni bil enoten glede ruske invazije v Ukrajino in izraelskih vojaških operacij v Gazi po grozljivih terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra, je njegova avtoriteta močno – morda celo usodno – omajana.
Svet potrebuje resno reformo sestave in delovnih metod.
Nič ne more upravičiti namernega ubijanja, poškodovanja, mučenja in ugrabljanja civilistov, uporabe spolnega nasilja ali vsesplošnega izstreljevanja raket proti Izraelu, ki ga izvaja Hamas.
Nič pa ne upravičuje kolektivnega kaznovanja Palestincev.
Prvič v svojem mandatu sem se skliceval na člen 99, da bi čim bolj pritisnil na Svet, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi ustavil prelivanje krvi v Gazi in preprečil zaostrovanje. Vendar to ni bilo dovolj.
Mednarodno humanitarno pravo je še naprej tarča napadov.
V Gazi je bilo ubitih več deset tisoč civilistov, vključno z ženskami in otroki.
Humanitarna pomoč je še vedno popolnoma nezadostna.
Rafa je jedro operacije humanitarne pomoči in UNRWA je hrbtenica teh prizadevanj.
Celovita izraelska ofenziva na mesto ne bi bila le strašljiva za več kot milijon palestinskih civilistov, ki se tam skrivajo, ampak bi pomenila tudi zadnji žebelj v krsto naših programov pomoči.
Ponavljam svoj poziv k humanitarni prekinitvi ognja ter takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev.
Ekscelence
, po vsem svetu se nasilje povečuje, kršitve človekovih pravic, povezane s konflikti, pa se širijo.
Mednarodne človekove pravice in humanitarno pravo so jasne:
vse strani morajo vedno razlikovati med civilisti in borci.
Napadi na civiliste ali zaščiteno infrastrukturo, vključno s šolami in bolnišnicami, so prepovedani.
Prepovedani so vsesplošni napadi.
Napadi, pri katerih je verjetnost smrti civilistov nesorazmerna z verjetnimi vojaškimi koristmi, so prepovedani.
Prepovedano je prisilno razseljevanje.
Jemanje in zadrževanje talcev je prepovedano.
Prepovedana je uporaba civilistov kot človeških ščitov.
Kolektivno kaznovanje je prepovedano.
Prepovedana je uporaba spolnega nasilja kot vojnega orožja.
Kršitve ene strani ne odvezujejo druge strani od spoštovanja prepovedi.
Ne moremo – ne smemo – otrpniti ob grozljivih in ponavljajočih se kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.
Vse domnevne hude kršitve in zlorabe zahtevajo nujno preiskavo in odgovornost.
In odločeni smo, da bomo tako ukrepali v zvezi z obtožbami zoper naše osebje.
Ekscelence,
Ženevske konvencije, ki zahtevajo zaščito civilistov in humano ravnanje z ljudmi v sovražnikovih rokah, niso nastale zaradi izbruha svetovne dobre volje.
Te pogodbe so bile sprejete, ker ščitijo vse.
Po vsem svetu vojskujoče se strani zahtevajo izjeme in trdijo, da so določeni ljudje ali situacije edinstveno nevarni.
Toda neupoštevanje mednarodnega prava le še povečuje negotovost in povzroča še več prelivanja krvi.
Konvencije o človekovih pravicah in humanitarno pravo temeljijo na hladni in trdi realnosti:
Priznavajo, da je teroriziranje civilistov in odvzemanje hrane, vode in zdravstvene oskrbe recept za neskončno jezo, odtujenost, ekstremizem in konflikte.
Današnji vojni hujskači ne morejo izbrisati jasne lekcije iz preteklosti.
Varovanje človekovih pravic varuje vse nas.
Nujno potrebujemo novo zavezo vsem človekovim pravicam – civilnim, kulturnim, gospodarskim, političnim in socialnim -, ki se nanašajo na mir in varnost, podprto z resnimi prizadevanji za izvajanje in odgovornost.
Države imajo glavno odgovornost za varstvo in spodbujanje človekovih pravic.
Da bi državam pomagal pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, skupaj z visokim komisarjem za človekove pravice začenjam izvajati sistemsko agendo Združenih narodov za zaščito.
V okviru te agende bodo Združeni narodi v celotnem spektru našega dela delovali enotno, da bi preprečili kršitve človekovih pravic ter jih prepoznali in se nanje odzvali, ko se zgodijo.
To je obljuba vseh organov Združenih narodov, da bodo po svojih najboljših močeh zaščitili ljudi.
Ekscelence,
vlade po vsem svetu se morajo okrepiti in zavezati, da si bodo prizadevale za mir in varnost, ki temeljita na človekovih pravicah.
Vrh prihodnosti, ki bo septembra, je naša priložnost za takšno ponovno zavezo.
Nova agenda za mir, o kateri se bo razpravljalo na vrhu, pri preprečevanju in odpravljanju vseh oblik nasilja upošteva človekove pravice.
Na podlagi našega poziva k ukrepanju za človekove pravice poziva k prenehanju refleksivnega odzivanja na nasilje in poudarja potrebo po strateških, celovitih pristopih, ki obravnavajo temeljne vzroke.
Uspešni mirovni procesi, od Kolumbije do Severne Irske, dokazujejo, da je celoten spekter človekovih pravic nepogrešljiv pri vzpostavljanju miru.
Nova agenda za mir priznava, da lahko varnostne politike, ki ne upoštevajo človekovih pravic, razdvajajo skupnosti, povečujejo neenakosti in spodbujajo ljudi k ekstremizmu.
Poziva k spoštovanju človekovih pravic in humanitarnega prava pri vseh vojaških dejavnostih ter k podpori političnih in razvojnih strategij.
Poziva k varnostnim politikam, osredotočenim na ljudi, s polnim in enakopravnim sodelovanjem žensk ter močno zastopanostjo mladih.
Poziva, naj bodo človekove pravice v središču upravljanja novih orožarskih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, in si prizadeva za popolno prepoved smrtonosnega avtonomnega orožja, ki lahko ubija brez človekovega sodelovanja.
Potrjuje, da v kibernetskem prostoru veljajo človekove pravice in humanitarno pravo.
Poziva k tesnejšemu sodelovanju med okviri ZN za človekove pravice, Varnostnim svetom in Komisijo za izgradnjo miru, da bi odpravili kršitve in postavili človekove pravice v središče mirovnih operacij.
Ekscelence,
Nova agenda za mir obravnava tudi povezave med kršitvami človekovih pravic in nasiljem na ravni skupnosti.
Od epidemije nasilja nad ženskami in dekleti do dejavnosti kriminalnih tolp, naraščajočega antisemitizma, protimuslimanskega fanatizma, preganjanja manjšinskih krščanskih skupnosti in diskriminacije vseh vrst manjšin – mnogi ljudje se v svojih skupnostih ne počutijo varne.
Medijski delavci in zagovorniki človekovih pravic so pogosto tarče napadov – včasih kot del strategije za zmanjšanje državljanskega prostora in utišanje kritike.
Desetletja napredka na področju pravic žensk in deklic se izpodbijajo in zavračajo, vključno z njihovo temeljno pravico do izobraževanja in zdravstvenega varstva ter spolnimi in reproduktivnimi pravicami.
Nova agenda za mir poziva vlade, naj v nacionalnih varnostnih politikah ustvarijo prostor za civilno družbo, zagovornike človekovih pravic ter predstavnike ranljivih in marginaliziranih ljudi. Svoboda medijev, svoboda izražanja ter odprt in vključujoč civilni prostor so bistveni za miroljubne in demokratične družbe.
Poziva k odpravi in preoblikovanju struktur moči, ki diskriminirajo ženske in dekleta, ter h konkretnim ukrepom za zagotovitev polnega, enakopravnega in smiselnega sodelovanja žensk na vseh ravneh odločanja o miru in varnosti.
Prav tako se zavzema za vključitev mladih kot udeležencev pri odločanju o miru in varnosti.
S prihodnjim kodeksom ravnanja za informacijsko integriteto in globalnim digitalnim dogovorom določamo tudi načine za boj proti spletnim zlorabam človekovih pravic ter podpiramo pravice ljudi do povezljivosti in zasebnosti na spletu.
Miroljubne skupnosti potrebujejo odprt, varen in dostopen digitalni javni prostor, ki podpira človekove pravice in svoboščine.
Ekscelence,
Vojna se ne odvija le na bojišču.
Nekatere današnje gospodarske politike na nacionalni in svetovni ravni so vojna proti revnim – in proti človekovim pravicam.
Številna gospodarstva v razvoju si še vedno težko opomorejo od dvojnega šoka, ki sta ga povzročila pandemija COVID-19 in ruska invazija v Ukrajino. Cilji trajnostnega razvoja so zelo oddaljeni od načrtovane poti.
Najrevnejše države na svetu bodo letos plačale več kot 185 milijard dolarjev za stroške servisiranja dolga, kar je več, kot znaša njihova skupna javna poraba za zdravstvo, izobraževanje in infrastrukturo.
Odsotnost reševalne vrvi za dolgove ogroža možnost milijonov ljudi, da uresničijo svoje pravice do čiste pitne vode, hranljive prehrane, izobraževanja, zdravstvenega varstva in delovnih mest.
Svetovna finančna arhitektura je v središču tega izrednega stanja na področju človekovih pravic.
Je zastarela, nefunkcionalna in nepravična, zato jo je treba reformirati, da bi zagotovila dolgoročno in poceni financiranje ter učinkovito varnostno mrežo za vse države v stiski.
Zavzemamo se za spodbudo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v višini 500 milijard dolarjev letno v obliki dostopnega dolgoročnega financiranja za države v razvoju.
Pozivamo tudi k novemu trenutku v Bretton Woodsu, da bi preoblikovali svetovno finančno arhitekturo v skladu z današnjo realnostjo – in ne s svetom izpred 80 let.
Vrh prihodnosti bo obravnaval temeljite reforme, da bi svetovni finančni okviri postali bolj vključujoči, enakopravni in pravični, tako da bi lahko podpirali vlade pri dajanju prednosti socialni porabi, trajnostnemu razvoju in podnebnim ukrepom, ki so bistveni za človekove pravice.
Svetovni socialni vrh in mednarodna konferenca o financiranju razvoja prihodnje leto se bosta osredotočila na načine, kako lahko gospodarske politike, vključno s proračuni, davki in subvencijami, okrepijo naložbe v cilje trajnostnega razvoja in človekove pravice za vse.
Ekscelence, dragi prijatelji
, Naša vojna proti naravi je vojna proti človekovim pravicam nekaterih najbolj ranljivih ljudi na svetu: domorodnega prebivalstva, podeželskih skupnosti, marginaliziranih in razlaščenih ljudi.
Vse krize, ki napadajo naš planet – podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in onesnaževanje -, imajo v svojem jedru veliko krivico:
Tisti, ki so najmanj pripomogli k nastanku teh kriz, nosijo glavno breme naraščajoče lakote in lakote, degradacije tal, prisilnih preselitev, onesnaženih vodnih virov in prezgodnje smrti.
Priznanje pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja s strani Sveta za človekove pravice leta 2021 in Generalne skupščine leta 2022 kaže, da se časi spreminjajo.
Okoljska in podnebna pravičnost sta mobilizacijska klica za etično, pravično obravnavo, odgovornost in človekove pravice.
Podnebna pravičnost zahteva, da države skupine G20 vodijo postopno opuščanje fosilnih goriv.
Zahteva, da se vsi nacionalno določeni prispevki ali nacionalni podnebni načrti uskladijo z zgornjo mejo globalnega segrevanja za 1,5 stopinje.
Zahteva učinkovito ceno ogljika in odpravo subvencij za fosilna goriva.
Od razvitih držav zahteva, da izpolnijo svoje finančne obveznosti do gospodarstev v razvoju – začenši s 100 milijardami dolarjev in podvojitvijo sredstev za prilagajanje do leta 2025.
In zahteva, da čim prej začne delovati sklad za izgube in škodo z znatnimi prispevki.
Gospodarska, okoljska in podnebna pravičnost so za mnoge države globalnega juga odločilni izzivi našega časa na področju človekovih pravic.
Združeni narodi jih podpirajo in pozivajo vse države, naj prevzamejo svoje odgovornosti.
Ekscelence,
naš svet se spreminja s svetlobno hitrostjo.
Številni konflikti povzročajo trpljenje brez primere.
Toda človekove pravice so stalnica.
Vnašajo skladnost v naše iskanje rešitev.
In so temelj našega upanja, da bo na svetu vladal mir.
Pred štirimi leti so Združeni narodi s svetovno raziskavo obeležili 75. obletnico delovanja. Ljudje po vsem svetu so v veliki večini odgovorili, da želijo, da svetovni voditelji dajejo prednost človekovim pravicam in jih uresničujejo.
Ta poziv se je ponovil, ko smo decembra lani obeležili 75. obletnico Splošne deklaracije človekovih pravic.
Letošnji vrh o prihodnosti je naša priložnost, da se odzovemo na to zahtevo.
Da naše globalne institucije uskladimo z današnjo nenehno spreminjajočo se realnostjo.
In da sprejmemo nespremenljive vrednote človekovih pravic.
Skupaj izkoristimo to priložnost za spodbujanje miru in človekovih pravic za vse.
Hvala.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Združeni narodi: Azerbajdžan potrebuje nekaj sprememb glede ciljev trajnostnega razvoja
Slovenija z ratifikacijo pomembne konvencije med države zaščitnic mednarodnih morij in oceanov
UNRWA dostavila glavnino pomoči v Gazo, medtem ko se uničenje na Zahodnem bregu povečuje
Velika moč, večja odgovornost: Generalni sekretar ZN poziva k oblikovanju umetne inteligence za celotno človeštvo
Poslanica generalnega sekretarja OZN ob mednarodnem dnevu čiste energije
Knjižni klub SDG – SDG17: Partnerstva za doseganje ciljev
