Kitajske premogovne elektrarne končno dosegajo prelomnico. To je ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam.
V Srednjem kraljestvu še vedno vlada »Kralj Premog«.
Delčki premoga so eden največjih povzročiteljev podnebne krize, saj je premog najbolj onesnažujoče gorivo. Več kot polovica kitajske električne energije prihaja iz premoga, milijoni Kitajcev delajo v premogovnikih in premogovnih elektrarnah, kitajske emisije pa se iz leta v leto povečujejo. Lani so te elektrarne v ozračje izpustile rekordno količino toplogrednih plinov: 5,2 milijardi ton CO₂.
A prestol pod kitajskim premogom se počasi začenja majati. Država ni le največja svetovna proizvajalka premoga, ampak tudi zelene energije. Širitev sončnih panelov in vetrnih turbin poteka v neverjetnem tempu – proizvodnja se je v petih letih skoraj potrojila, letos poleti pa je Kitajska že dosegla svoj cilj za povečanje zelene energije do leta 2030, šest let pred načrtovanim rokom. Ta hitra rast pomeni, da se poraba premoga sooča s dolgoročnim upadom v energetskem sektorju.
Muyi Yang, strokovnjak za kitajski energetski sektor in višji analitik v Ember, mednarodni neodvisni skupini strokovnjakov v energetiki, pravi:
»Kitajska premogovna energija je na prelomni točki,« pravi iz Avstralije, kjer dela. »Zelo verjetno je, da se bo poraba premoga v tem desetletju začela dolgoročno zmanjševati. Nekateri analitiki celo pričakujejo, da bi se prelomnica lahko zgodila že leta 2025.«
Nove številke skupine Ember kažejo, da je poraba premoga zaradi rasti zelene energije poleti že tri mesece zapored padala. To je prvi trajajoč upad porabe od strogih ukrepov zaradi covida-19, ki so močno zmanjšali gospodarsko aktivnost in emisije. Ni še jasno, če se bo nadaljeval tudi dolgoročno, vendar Muyi Yang pričakuje, da se bo to zgodilo v naslednjih petih do šestih letih.
Medtem pa analiza kaže, da so se skupne emisije toplogrednih plinov na Kitajskem v drugem četrtletju 2024 zmanjšale za en odstotek – prvi četrtletni upad od covida.
Premog od bronaste dobe
Najstarejši arheološki dokazi sistematične proizvodnje premoga na svetu izvirajo iz severozahodne Kitajske, kjer so ljudje iz bronaste dobe v današnji regiji Šindžang pred 3600 leti kopali premog iz srednjeazijskih hribov.
Premog tako že več tisočletij poganja Kitajsko. Bil je ključnega pomena za gospodarski razvoj nove moderne kitajske države v začetku 20. stoletja. Imel je osrednji pomen za industrializacijo komunistične Kitajske. V skladu z Prvim petletnim načrtom kitajskega vodje Mao Cetunga se je letna proizvodnja premoga iz rudnikov podvojila na 131 milijonov ton.
V sodobnem kitajskem energetskem sistemu 131 milijonov ton premoga ni veliko – enako je količini, ki jo je Kitajska lani izkopala vsakih deset dni. Skupno je država v letu 2023 proizvedla 4,7 milijard ton, kar je malo več kot polovica svetovne proizvodnje premoga.
Premog se ne uporablja le za proizvodnjo elektrike, ampak tudi za pogon neštetih tovarn in industrijskih procesov, kot sta proizvodnja jekla in cementa. Toda premog, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, je najlažje nadomestiti – z energijo iz sončnih panelov, vetrnih turbin, jedrskih elektrarn in hidroelektrarn. Kljub temu ostaja velik izziv, ker so količine ogromne: skoraj desetina svetovnih emisij toplogrednih plinov je posledica proizvodnje električne energije iz premoga na Kitajskem.
Zato je zeleni prehod kitajskega energetskega sektorja ključnega pomena za globalni boj proti podnebnim spremembam.
Rekordno črna, rekordno zelena Kitajska
»Kitajski energetski sektor in razvoj zelene energije se na prvi pogled zdita skoraj protislovna,« pravi Muyi Yang iz skupine Ember.
»Kitajska vsako leto postavlja nove rekorde na področju zelene energije in je odgovorna za večino svetovne rasti obnovljive energije. Hkrati pa ima Kitajska največ premogovnih elektrarn na svetu in gradi največ novih premogovnih elektrarn.«
Pojasnjuje, da je Kitajska lahko vodilna sila tako na področju črne kot tudi zelene električne energije, zaradi ogromnega razvojnega procesa, v katerem se država še vedno nahaja. Industrializacija Kitajske je bila ogromna – najhitrejša in največja v svetovni zgodovini – in Kitajska zdaj proizvede več kot naslednjih osem največjih gospodarstev skupaj, je na podlagi podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v začetku tega leta zapisal znani ekonomist Richard Baldwin. Hkrati je Kitajska po podatkih Svetovne banke dosegla največje zmanjšanje revščine v zgodovini: v zadnjih štirih desetletjih se je 800 milijonov Kitajcev rešilo iz skrajne revščine.
Tako zmanjšanje revščine kot hitra industrializacija zahtevata energijo. Veliko energije.
»V petih letih je povpraševanje po električni energiji na Kitajskem naraslo za približno toliko, kolikor znaša celotna indijska proizvodnja električne energije,« pravi Muyi Yang.
Pojasnjuje, da se kitajska vlada ne želi zavezati k takojšnjemu opuščanju premoga, saj bi to pomenilo močno odvisnost od obnovljivih virov energije – ki so dobesedno odvisni od vetra. Kitajski politiki pa nad vsem dajejo prednost zanesljivosti. Huda suša je na primer lani zmanjšala proizvodnjo mnogih hidroelektrarn, zato je bilo treba za nadomestilo povečati proizvodnjo premogovnih elektrarn.
Najprej zgraditi zeleno, potem odpraviti črno energijo
»Predsednik Ši Džinping pravi, da je treba ‚najprej zgraditi, potem odpraviti‘, kar pomeni, da je treba zgraditi zeleno energijo, preden se postopno opusti črna energija. Tradicionalno velja prepričanje, da se mora zelena energija izkazati kot zanesljiva, preizkušena tehnologija,« pravi Muyi Yang.
Vendar pa verjame, da je Kitajska zdaj zgradila toliko zelene energije in da je le-ta dokazala svojo uporabnost, da zdaj vstopamo v obdobje, ko se bo poraba premoga začela zmanjševati.
Poudarja ne le naraščajoče število mesecev, v katerih se je poraba premoga dejansko zmanjšala, ampak tudi drastično zmanjšanje odobritev novih premogovnih projektov v prvih šestih mesecih leta 2024 v primerjavi s prejšnjima dvema letoma. Predsednik Ši Džinping je tudi napovedal, da se bo poraba energija začela zmanjševati med leti 2025 in 2030.
Več kot sončna in vetrna energija
Ko bo na Kitajskem prišlo do prelomne točke za premog, bo za trajno in hitro zmanjšanje porabe potrebno več kot le rast zelene energije, pravi Muyi Yang.
Premogovne elektrarne niso le del energetskega sistema – so del še veliko večjega premogovnega ekosistema v Kitajski.
»Premog je ogromen in njegov vpliv je veliko večji od električne energije, ki jo proizvaja,« pojasnjuje. »Obstajajo energetska podjetja, ki so lastniki elektrarn, celoten rudarski sektor, ki zaposluje milijone ljudi, mreža logističnih in transportnih podjetij, ki skladiščijo in prevažajo premog, industrije, ki uporabljajo premog za proizvodnjo kemikalij, podjetja, ki proizvajajo bagre, tovornjake in peči za elektrarne, in tako naprej.«
To pomeni tudi, da je v igri veliko delovnih mest in veliko denarja. Zeleni prehod lahko ustvari nova delovna mesta, vendar če ne zaposluje istih ljudi ali na istih mestih, lahko to povzroči odpor v populaciji. Preprosto povedano, odpuščenemu rudarju ali tovornjakarju v Notranji Mongoliji morda ne bo pomagalo, da se na strehe skladišč v Šanghaju namestijo sončne celice, ali da se v Rumeno morje postavijo vetrne turbine.
Priprava na družbeno-gospodarske posledice
»Da bo prehod učinkovit, se je treba pripraviti na družbeno-gospodarske posledice drastičnega zmanjšanja uporabe premoga,« pravi Muyi Yang.
Potrebna je širša razprava, ne le več vetrnih turbin in sončnih celic. Pomembna bodo industrijska politika, regulacije, nova delovna mesta v nekdanjih premogovnih regijah in lastniška struktura v sektorju.
»To je zelo zapleten industrijski sistem, ki ga bo treba spremeniti,« pravi Muyi Yang.
Poudarja, da nima recepta za učinkovit prehod. Predvsem želi poudariti potrebo po širši razpravi.
Kljub temu vidi razloge za upanje. Vse več mesecev se zmanjšuje poraba premoga, rast zelene energije je ogromna, kitajska centralna vlada pa se je zavezala zelenemu prehodu.
Poleg tega lahko Kitajska pridobi dragocene izkušnje pri opuščanju premoga, kar bi v prihodnosti lahko koristilo drugim gospodarstvom, odvisnim od premoga, kot so Vietnam, Indonezija in Filipini.
»Ta prehod od premoga je izredno zapleten. Nobena država v razvoju ga še ni izvedla, ker je treba prenoviti celoten sistem,« pravi Muyi Yang.
»Upajmo pa, da bo Kitajska lahko pomagala ustvariti vzorec, kako to storiti.«
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Droni rešujejo življenja mater in novorojenčkov na Madagaskarju
V Gani droni dostavljajo kri in cepiva namesto orožja
»Jok otrok v Bangladešu: uganka zastrupljenih začimb«
Leta 1986 je DR dokumentiral brezupnost v Tanzaniji. Vrnili smo se in v Maliwi našli čudež
Ljubljana uvaja trajnostni rečni prevoz
Oblikovanje dolgoročnega proračuna EU: Ključne ugotovitve iz poročila INI Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru