V času podnebne krize je izobraževanje ključno orodje za zeleni prehod. A kako dejansko poteka okoljsko izobraževanje v slovenskih srednjih šolah? Raziskava izr. prof. dr. Marinka Banjca in doc. dr. Tomaža Pušnika s Centra za politično teorijo na Fakulteti za družbene vede, razkriva, da učitelji pogosto naravo dojemajo kot nekaj samoumevnega, dijake pa kot pasivne in premalo ozaveščene. Okoljski problemi se predstavljajo kot individualna odgovornost, kar preusmerja pozornost stran od sistemskih vzrokov.
Pedagoške prakse tako pogosto niso povezane z evropskimi politikami, kot je Zeleni dogovor. Kljub temu ima izobraževanje velik potencial – ne le za prenos znanja, temveč tudi za oblikovanje kritičnih in aktivnih zelenih državljanov. Razumevanje obstoječih vrzeli lahko pomaga oblikovalcem politik, učiteljem in širši družbi, da okrepijo podporo trajnostnim spremembam.
Raziskava je predstavljena v monografiji Ustvarjanje zelene Evrope, ki ponuja celovito in kritično analizo razvoja okoljskih in podnebnih politik na evropski ravni s posebnim poudarkom na izobraževanju kot mehanizmu upravljanja oziroma specifičnega načina izvajanja oblasti.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Društvo ŠKUC vabi na Zgodovinski krožek
Novinarski zajtrk o energetskih skupnostih v Sloveniji: predstavitev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti
Mreža za energetske skupnosti – za obnovljive vire v rokah ljudi
Zaključen projekt ENAKOpravnoST: Skupaj za bolj vključujočo prihodnost mladih
V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa
Prva seja Sveta Vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij
